Page 92 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 92
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
zamejeni in stereotipizirani konstrukciji pojma Evropa: »Evropo« v od-
lomku določajo pojmi renesansa in humanizem (dve veliki družbeno-kul-
turni gibanji) in osvajanje novih dežel (ki je omogočilo njeno gospodarsko
in kulturno prevlado), ki so vsi prikazani v pozitivni luči. Na drugi stra-
ni je»Turkom« odvzeta vsakršna značilnost »civilizacije«, ker so njihovi
opisi zreducirani zgolj na vremenski pojav z izrazito negativno konotacijo.
Da v nadaljevanju sledi razmeroma podroben prikaz značilnosti turške
države in celo samostojno (izbirno poglavje) o njenih civilizacijskih dosež-
kih, bi spričo zgornjega uvoda lahko razumeli celo kot jezikovno strategi-
jo v smislu »objektivnosti«, in sicer da je tovrsten zgodovinski proces tre-
ba vrednotiti v kontekstu grožnje Evropi.
(33)
Medtem ko je Evropa ob koncu srednjega veka doživljala silovite spremembe z re-
nesanso in humanizmom ter z osvajanji novih dežel, je nad južni del Evrope kot ci-
klon prihajala nova nevarnost – Turki. (Otič in Potočnik, 2009: 44; poudarila J. Ž.)
Kvantitativna analiza učbenikov za pouk zgodovine
Učbeniki za pouk zgodovine razmeroma pogosto eksplicitno omenjajo
Evropo. Redka so poglavja, kjer že v okviru naslova vsebinskega sklopa ozi-
roma podnaslova ne srečamo pojma Evropa in njenih izpeljank. Zelo oči-
tno odsotnost Evrope lahko opazimo v tistih učbenikih, ki obravnavajo
obdobje grško-rimske antike.78
Sicer se omembe Evrope pogosto pojavljajo v eksplicitni obliki zlasti od
obdobja srednjega veka vse do zgodovine 20. stoletja (npr.»Evropski sre-
dnji vek«, »Evropa in svet na pragu 21. stoletja«, »Tiskana knjiga osvo-
ji Evropo«, »Začetki industrializacije in evropsko gospodarstvo«, »Meje
Evropejcem znanega sveta se širijo«, »Turki v Evropi«, »Evropa drvi v voj-
no« itn.), pa tudi v implicitni obliki (npr.»Srečanje civilizacij«, »Prvi sve-
tovni vojni naproti«, »Razhajanje vzhoda in zahoda«), kjer je, poznavajoč
značilnosti (v tem primeru osnovnošolske) obravnave zgodovinskih tema-
tik, prav tako mogoče razbrati, da je mišljen (zlasti) »evropski kontekst«.
Povzetek ugotovitev
Omenili smo že, da v okviru izbora učbenikov, ki časovno segajo od leta
1979 do 2006, zlasti učbeniki za 6. in 9. razred veljajo za nekoliko večjo po-
sebnost v smislu konceptualnih sprememb pouka zgodovine, medtem ko
Razen v Otič in Potočnik (2007: 38) ter Simonič Mervic (2006: 38), ki grško rimsko civili-
zacijo obravnavajo v kontekstu »ene prvih civilizacij na evropskih tleh«, ki je pomembno za-
znamovala »kulturni razvoj Evrope« (Simonič Mervic, 2006: 50, poudarila J. Ž.).
zamejeni in stereotipizirani konstrukciji pojma Evropa: »Evropo« v od-
lomku določajo pojmi renesansa in humanizem (dve veliki družbeno-kul-
turni gibanji) in osvajanje novih dežel (ki je omogočilo njeno gospodarsko
in kulturno prevlado), ki so vsi prikazani v pozitivni luči. Na drugi stra-
ni je»Turkom« odvzeta vsakršna značilnost »civilizacije«, ker so njihovi
opisi zreducirani zgolj na vremenski pojav z izrazito negativno konotacijo.
Da v nadaljevanju sledi razmeroma podroben prikaz značilnosti turške
države in celo samostojno (izbirno poglavje) o njenih civilizacijskih dosež-
kih, bi spričo zgornjega uvoda lahko razumeli celo kot jezikovno strategi-
jo v smislu »objektivnosti«, in sicer da je tovrsten zgodovinski proces tre-
ba vrednotiti v kontekstu grožnje Evropi.
(33)
Medtem ko je Evropa ob koncu srednjega veka doživljala silovite spremembe z re-
nesanso in humanizmom ter z osvajanji novih dežel, je nad južni del Evrope kot ci-
klon prihajala nova nevarnost – Turki. (Otič in Potočnik, 2009: 44; poudarila J. Ž.)
Kvantitativna analiza učbenikov za pouk zgodovine
Učbeniki za pouk zgodovine razmeroma pogosto eksplicitno omenjajo
Evropo. Redka so poglavja, kjer že v okviru naslova vsebinskega sklopa ozi-
roma podnaslova ne srečamo pojma Evropa in njenih izpeljank. Zelo oči-
tno odsotnost Evrope lahko opazimo v tistih učbenikih, ki obravnavajo
obdobje grško-rimske antike.78
Sicer se omembe Evrope pogosto pojavljajo v eksplicitni obliki zlasti od
obdobja srednjega veka vse do zgodovine 20. stoletja (npr.»Evropski sre-
dnji vek«, »Evropa in svet na pragu 21. stoletja«, »Tiskana knjiga osvo-
ji Evropo«, »Začetki industrializacije in evropsko gospodarstvo«, »Meje
Evropejcem znanega sveta se širijo«, »Turki v Evropi«, »Evropa drvi v voj-
no« itn.), pa tudi v implicitni obliki (npr.»Srečanje civilizacij«, »Prvi sve-
tovni vojni naproti«, »Razhajanje vzhoda in zahoda«), kjer je, poznavajoč
značilnosti (v tem primeru osnovnošolske) obravnave zgodovinskih tema-
tik, prav tako mogoče razbrati, da je mišljen (zlasti) »evropski kontekst«.
Povzetek ugotovitev
Omenili smo že, da v okviru izbora učbenikov, ki časovno segajo od leta
1979 do 2006, zlasti učbeniki za 6. in 9. razred veljajo za nekoliko večjo po-
sebnost v smislu konceptualnih sprememb pouka zgodovine, medtem ko
Razen v Otič in Potočnik (2007: 38) ter Simonič Mervic (2006: 38), ki grško rimsko civili-
zacijo obravnavajo v kontekstu »ene prvih civilizacij na evropskih tleh«, ki je pomembno za-
znamovala »kulturni razvoj Evrope« (Simonič Mervic, 2006: 50, poudarila J. Ž.).
