Page 91 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 91
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
predstaviti skozi štiri temeljne pojme: etnocentrizem, etnocid, kolonializa-
cija in izkoriščanje. Pri tem velja še opozoriti na značilnosti jezikovne rabe,
ki se skuša ohraniti »nevtralni slog« učbeniškega pisanja in ne vsebuje ču-
stveno zaznamovanih in dramatičnih opisov.
(34)
Kakšna očala nosiš:
Upoštevanje le lastne kulture in osredotočenost zgolj nanjo imenujemo etnocen-
trizem. Gre za prepričanje, da se sami pravilno odzivamo na svet, drugi pa naših
vrednot in načina življenja nočejo sprejeti in razumeti. Zaradi tega prepričanja
prihaja do konfliktov med pripadniki različnih kultur, do diskriminacije, nestr-
pnosti, ksenofobije in navsezadnje tudi do številnih vojn, zasužnjevanja in s tem
do etnocida, to je uničenja kultur.
/…/
Morske poti v Afriko, Azijo in Ameriko so že konec 15. stoletja omogočale ko-
lonializacijo, to je osvajanje in izkoriščanje čezmorskih dežel. Prvi naseljenci iz ve-
likih evropskih držav so ustanavljali naselbine na krajih, kjer ni bilo staroselcev
ali pa so ti bili tako šibki, da so jih zlahka pobili, jih podvrgli ali izrinili. Le redke
so bile kulture, kot je bila npr. mehiška, v katerih naseljenci niso mogli iztrebiti
ali razredčiti staroselcev, ki se jim je posrečilo ohraniti kulturno samostojnost .
/…/
Cilj kolonialistov je bil vselej enak: izkoriščanje naravnih bogastev kolonij in ljudi
ter ustvarjanje lastne blaginje. To ne pomeni, da niso prav nič vlagali v razvoj kolo-
nij, temveč da je bil razvoj kolonij podrejen temu cilju. (Milharčič-Hladnik idr.,
2004: 13-14; poudarila J. Ž.)
»Vremenske motnje nad ‚Evropo‘«
V zadnjem poglavju bomo osvetlili še primer stereotipnega prikazovanja
»Evrope«, ki vsebuje opise o njeni kulturni in civilizacijski superiornosti
in prikazih skozi »Drugega«.
Kajti docela stereotipno in po našem mnenju izrazito problematično je v
spodnjem primeru prikazano razmerje med Evropo in Turki. Slednji so ek-
splicitno opisani z metaforama ‘nevarnost’ in ‘ciklon’.77
Zanimivo je, da se pojem Evropa v zvezi s Turki pojavi zgolj na začet-
ku poglavja, ki obravnava omenjeno tematiko, in tako predstavlja neke vr-
ste uvodno izhodišče oziroma »stališče«avtorjev učbenika (tj. avtorite-
te) do omenjenega zgodovinskega procesa, s čimer neposredno prispeva k
O ustaljenosti takšnega prikazovanja glej Verschueren, 2010; o historičnih temeljih tovrstne-
ga pojmovanja Turkov glej Mastnak, 2005.
predstaviti skozi štiri temeljne pojme: etnocentrizem, etnocid, kolonializa-
cija in izkoriščanje. Pri tem velja še opozoriti na značilnosti jezikovne rabe,
ki se skuša ohraniti »nevtralni slog« učbeniškega pisanja in ne vsebuje ču-
stveno zaznamovanih in dramatičnih opisov.
(34)
Kakšna očala nosiš:
Upoštevanje le lastne kulture in osredotočenost zgolj nanjo imenujemo etnocen-
trizem. Gre za prepričanje, da se sami pravilno odzivamo na svet, drugi pa naših
vrednot in načina življenja nočejo sprejeti in razumeti. Zaradi tega prepričanja
prihaja do konfliktov med pripadniki različnih kultur, do diskriminacije, nestr-
pnosti, ksenofobije in navsezadnje tudi do številnih vojn, zasužnjevanja in s tem
do etnocida, to je uničenja kultur.
/…/
Morske poti v Afriko, Azijo in Ameriko so že konec 15. stoletja omogočale ko-
lonializacijo, to je osvajanje in izkoriščanje čezmorskih dežel. Prvi naseljenci iz ve-
likih evropskih držav so ustanavljali naselbine na krajih, kjer ni bilo staroselcev
ali pa so ti bili tako šibki, da so jih zlahka pobili, jih podvrgli ali izrinili. Le redke
so bile kulture, kot je bila npr. mehiška, v katerih naseljenci niso mogli iztrebiti
ali razredčiti staroselcev, ki se jim je posrečilo ohraniti kulturno samostojnost .
/…/
Cilj kolonialistov je bil vselej enak: izkoriščanje naravnih bogastev kolonij in ljudi
ter ustvarjanje lastne blaginje. To ne pomeni, da niso prav nič vlagali v razvoj kolo-
nij, temveč da je bil razvoj kolonij podrejen temu cilju. (Milharčič-Hladnik idr.,
2004: 13-14; poudarila J. Ž.)
»Vremenske motnje nad ‚Evropo‘«
V zadnjem poglavju bomo osvetlili še primer stereotipnega prikazovanja
»Evrope«, ki vsebuje opise o njeni kulturni in civilizacijski superiornosti
in prikazih skozi »Drugega«.
Kajti docela stereotipno in po našem mnenju izrazito problematično je v
spodnjem primeru prikazano razmerje med Evropo in Turki. Slednji so ek-
splicitno opisani z metaforama ‘nevarnost’ in ‘ciklon’.77
Zanimivo je, da se pojem Evropa v zvezi s Turki pojavi zgolj na začet-
ku poglavja, ki obravnava omenjeno tematiko, in tako predstavlja neke vr-
ste uvodno izhodišče oziroma »stališče«avtorjev učbenika (tj. avtorite-
te) do omenjenega zgodovinskega procesa, s čimer neposredno prispeva k
O ustaljenosti takšnega prikazovanja glej Verschueren, 2010; o historičnih temeljih tovrstne-
ga pojmovanja Turkov glej Mastnak, 2005.
