Page 85 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 85
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
(30)
Države »prvega sveta«, kot nekateri imenujejo tiste, ki so v ospredju po gospodarski
razvitosti, ne prevladujejo le nad državami tako imenovanega »tretjega sveta«, ka-
mor spadajo nekdanje kolonije, temveč tudi »drugega sveta«, kamor spadamo po-
leg bivših socialističnih držav vzhodne Evrope in Kitajske tudi mi. Njihovo pre-
vladovanje ni le na področju gospodarstva, temveč tudi kulture. (Milharčič-Hla-
dnik et. al., 2004: 15; poudarila J. Ž.)
»Slovenija je del ‚Evrope‘«
V temle krajšem poglavju, si bomo ogledali primera, kjer je pojem Evro-
pe prikazan z vidika nacionalnih in/ali trenutnih političnih interesov. Po-
sebej se bomo omejili na niste rabe, kjer lahko prepoznamo konstrukci-
je nacionalne identitete, bodisi v kontekstu različnih prostorizacij Evrope
(geopolitičnih ali kulturnih, kot so, denimo, »Vzhod«, »Zahod) ali kon-
kretnih evropskih političnih institucij (»EGS«, »EU« itn.).
V starejših učbenikih do leta 1990 tako najdemo primere, kjer je v konte-
kstu takratne družbeno politične situacije raba pojma Evropa pogosto po-
vezana tudi z obravnavo razmer v Jugoslaviji. Oglejmo si še enkrat primer,
ki rabo pojma Evropa kontekstualizira z blokovsko delitvijo na »Vzhod«
in »Zahod« (tj. vzhodni blok; zahodne države, zahodne sile), obenem pa
Jugoslavijo zaradi posebnosti v takratnem družbenem razvoju eksplicitno
opredeljuje izven te delitve ( jugoslovanska samostojna pot v socializem), a v
okviru »Evrope, ki si prizadeva za mir« ( je jugoslovansko ljudstvo prispe-
valo velik delež k zmagi protihitlerjevske zveze).71
(26)
»Informbiro in jugoslovanska samostojna pot v socializem: Ker je bila Jugoslavija de-
žela, ki naj bi spadala v vzhodni blok, so ji zahodne države delale težave. To so pokazali
tudi dogodki okrog STO. Pri tem niso imeli za pomembno, da je jugoslovansko ljud-
stvo prispevalo velik delež k zmagi protihitlerjevske zveze. Zahodne sile so hotele prepre-
čiti notranjo utrditev nove jugoslovanske države in zmanjšati njen mednarodni
ugled. Letala ZDA so preletavala jugoslovansko ozemlje. ZDA so podpirale po-
begle četnike in belogardiste, ovirale pravično ocenitev vojne škode itd.« (Božič
in Weber, 1987: 141; poudarila J. Ž.)
Sodobnejši učbeniški materiali težišče nacionalnih interesov iz »zgo-
dovine Jugoslavije« prenašajo na »zgodovino Slovenije«, zlasti v prikazu
dogodkov ob oblikovanju samostojne države in njenega vstopa v Evrop-
sko unijo.
Vzporednice s takšno rabo najdemo tudi v medijskem poročanju. Glej Krašovec, 2009:133.
(30)
Države »prvega sveta«, kot nekateri imenujejo tiste, ki so v ospredju po gospodarski
razvitosti, ne prevladujejo le nad državami tako imenovanega »tretjega sveta«, ka-
mor spadajo nekdanje kolonije, temveč tudi »drugega sveta«, kamor spadamo po-
leg bivših socialističnih držav vzhodne Evrope in Kitajske tudi mi. Njihovo pre-
vladovanje ni le na področju gospodarstva, temveč tudi kulture. (Milharčič-Hla-
dnik et. al., 2004: 15; poudarila J. Ž.)
»Slovenija je del ‚Evrope‘«
V temle krajšem poglavju, si bomo ogledali primera, kjer je pojem Evro-
pe prikazan z vidika nacionalnih in/ali trenutnih političnih interesov. Po-
sebej se bomo omejili na niste rabe, kjer lahko prepoznamo konstrukci-
je nacionalne identitete, bodisi v kontekstu različnih prostorizacij Evrope
(geopolitičnih ali kulturnih, kot so, denimo, »Vzhod«, »Zahod) ali kon-
kretnih evropskih političnih institucij (»EGS«, »EU« itn.).
V starejših učbenikih do leta 1990 tako najdemo primere, kjer je v konte-
kstu takratne družbeno politične situacije raba pojma Evropa pogosto po-
vezana tudi z obravnavo razmer v Jugoslaviji. Oglejmo si še enkrat primer,
ki rabo pojma Evropa kontekstualizira z blokovsko delitvijo na »Vzhod«
in »Zahod« (tj. vzhodni blok; zahodne države, zahodne sile), obenem pa
Jugoslavijo zaradi posebnosti v takratnem družbenem razvoju eksplicitno
opredeljuje izven te delitve ( jugoslovanska samostojna pot v socializem), a v
okviru »Evrope, ki si prizadeva za mir« ( je jugoslovansko ljudstvo prispe-
valo velik delež k zmagi protihitlerjevske zveze).71
(26)
»Informbiro in jugoslovanska samostojna pot v socializem: Ker je bila Jugoslavija de-
žela, ki naj bi spadala v vzhodni blok, so ji zahodne države delale težave. To so pokazali
tudi dogodki okrog STO. Pri tem niso imeli za pomembno, da je jugoslovansko ljud-
stvo prispevalo velik delež k zmagi protihitlerjevske zveze. Zahodne sile so hotele prepre-
čiti notranjo utrditev nove jugoslovanske države in zmanjšati njen mednarodni
ugled. Letala ZDA so preletavala jugoslovansko ozemlje. ZDA so podpirale po-
begle četnike in belogardiste, ovirale pravično ocenitev vojne škode itd.« (Božič
in Weber, 1987: 141; poudarila J. Ž.)
Sodobnejši učbeniški materiali težišče nacionalnih interesov iz »zgo-
dovine Jugoslavije« prenašajo na »zgodovino Slovenije«, zlasti v prikazu
dogodkov ob oblikovanju samostojne države in njenega vstopa v Evrop-
sko unijo.
Vzporednice s takšno rabo najdemo tudi v medijskem poročanju. Glej Krašovec, 2009:133.
