Page 93 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 93
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
ostali učbeniki (za 7. in 8. razred) prav tako vsebujejo razlike bodisi na rav-
ni vsebin ali v načinu njihove obravnave. Učbeniki do leta 2003 (ko je izšel
zadnji prenovljeni UN) obravnavajo predvideno snov v obliki diahronega
prikaza dogodkov od prazgodovine do druge polovice 20. stoletja (oziro-
ma sodobnosti). Pri tem velik del prostora namenjajo nacionalni zgodovini
oziroma zgodovini narodov takratne skupne jugoslovanske države ter de-
loma tudi vlogi slednje v evropski in svetovni politiki. Kasnejše izdaje uč-
benikov, ki so (bile) namenjene le še za devetletko, pa so na začetni stopnji
učenja zasnovane kot prikaz temeljnih človekovih civilizacijskih dosežkov
in družbenih procesov, ki so v najširšem smislu predstavljeni tudi diahrono
skozi različna časovna obdobja (npr. razvoj in uporabe pisave, razvoj mest,
oblikovanje družbenih skupnosti itn.), medtem ko v nadaljevanju tovrstna
obravnava prehaja v prikaz specifičnih dogodkov in procesov. Obravnavi
nacionalne zgodovine ti učbeniki namenjajo manj prostora, prav tako iz-
puščajo velik del t. i. skupne, jugoslovanske zgodovine. Zlasti učbeniki, ki
so namenjeni zadnjemu letu učenja posebno pozornost posvečajo zgodo-
vinskemu obdobju tako imenovane sodobnosti in v tem okviru podrob-
neje predstavljajo zgodovino ideje evropskega povezovanja ter nacionalno
zgodovino (z zelo kratko obravnavo zgodovine Jugoslavije) in njeno vlogo
v evropskem kontekstu.
Pojem Evrope se v izbranih učbenikih pojavlja razmeroma pogosto, a se
njegovo pojavljanje glede na raven učenja tudi precej razlikuje, kar ni pre-
senetljivo, saj predstavlja Evropa prostor različnih zgodovinskih dogodkov
in procesov, ki naj bi jih učenci pri pouku zgodovine osvojili. Najpogostej-
ši predstavitvi Evrope v učbenikih zgodovine bi lahko opredelili kot pro-
stor bodisi obravnavanih družbeno političnih dogodkov (tj. revolucij, druž-
benih gibanj, vojaških spopadov) ali kot prostor, kjer nastajajo in se obliku-
jejo posebne vrednote (demokratičnost, pravičnost, povezovanje, razvoj, kri-
tičnost). Zanimivo je, da se Evropa kot pojem običajno ne pojasnjuje – niti
kaj bi pojem utegnil pomeniti v določenem zgodovinskem obdobju niti
z vidika njegovega sodobnega razumevanja, razen v nekaterih geopolitič-
nih kontekstih, kot so, denimo, »versajska Evropa«, »Vzhod«, »Zahod«,
»Evropska skupnost«.
Posebej zanimiva je okoliščina s Turčijo, ki jo nekateri učbeniki pojmu-
jejo kot del »geografske Evrope«, drugi pa kot neevropsko deželo. Sle-
dnje velja zlasti za prikaz obdobje t. i. »turške ekspanzije«, medtem ko je
v okviru konca 19. stol. in začetku 20. stoletja Turčija vselej prikazana kot
del omenjene entitete. Podobno pojmovanje opazimo tudi v reprezentaci-
ji Rusije, katere del »sodi« v Evropo in je tudi poimenovan kot »evropski
ostali učbeniki (za 7. in 8. razred) prav tako vsebujejo razlike bodisi na rav-
ni vsebin ali v načinu njihove obravnave. Učbeniki do leta 2003 (ko je izšel
zadnji prenovljeni UN) obravnavajo predvideno snov v obliki diahronega
prikaza dogodkov od prazgodovine do druge polovice 20. stoletja (oziro-
ma sodobnosti). Pri tem velik del prostora namenjajo nacionalni zgodovini
oziroma zgodovini narodov takratne skupne jugoslovanske države ter de-
loma tudi vlogi slednje v evropski in svetovni politiki. Kasnejše izdaje uč-
benikov, ki so (bile) namenjene le še za devetletko, pa so na začetni stopnji
učenja zasnovane kot prikaz temeljnih človekovih civilizacijskih dosežkov
in družbenih procesov, ki so v najširšem smislu predstavljeni tudi diahrono
skozi različna časovna obdobja (npr. razvoj in uporabe pisave, razvoj mest,
oblikovanje družbenih skupnosti itn.), medtem ko v nadaljevanju tovrstna
obravnava prehaja v prikaz specifičnih dogodkov in procesov. Obravnavi
nacionalne zgodovine ti učbeniki namenjajo manj prostora, prav tako iz-
puščajo velik del t. i. skupne, jugoslovanske zgodovine. Zlasti učbeniki, ki
so namenjeni zadnjemu letu učenja posebno pozornost posvečajo zgodo-
vinskemu obdobju tako imenovane sodobnosti in v tem okviru podrob-
neje predstavljajo zgodovino ideje evropskega povezovanja ter nacionalno
zgodovino (z zelo kratko obravnavo zgodovine Jugoslavije) in njeno vlogo
v evropskem kontekstu.
Pojem Evrope se v izbranih učbenikih pojavlja razmeroma pogosto, a se
njegovo pojavljanje glede na raven učenja tudi precej razlikuje, kar ni pre-
senetljivo, saj predstavlja Evropa prostor različnih zgodovinskih dogodkov
in procesov, ki naj bi jih učenci pri pouku zgodovine osvojili. Najpogostej-
ši predstavitvi Evrope v učbenikih zgodovine bi lahko opredelili kot pro-
stor bodisi obravnavanih družbeno političnih dogodkov (tj. revolucij, druž-
benih gibanj, vojaških spopadov) ali kot prostor, kjer nastajajo in se obliku-
jejo posebne vrednote (demokratičnost, pravičnost, povezovanje, razvoj, kri-
tičnost). Zanimivo je, da se Evropa kot pojem običajno ne pojasnjuje – niti
kaj bi pojem utegnil pomeniti v določenem zgodovinskem obdobju niti
z vidika njegovega sodobnega razumevanja, razen v nekaterih geopolitič-
nih kontekstih, kot so, denimo, »versajska Evropa«, »Vzhod«, »Zahod«,
»Evropska skupnost«.
Posebej zanimiva je okoliščina s Turčijo, ki jo nekateri učbeniki pojmu-
jejo kot del »geografske Evrope«, drugi pa kot neevropsko deželo. Sle-
dnje velja zlasti za prikaz obdobje t. i. »turške ekspanzije«, medtem ko je
v okviru konca 19. stol. in začetku 20. stoletja Turčija vselej prikazana kot
del omenjene entitete. Podobno pojmovanje opazimo tudi v reprezentaci-
ji Rusije, katere del »sodi« v Evropo in je tudi poimenovan kot »evropski
