Page 84 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 84
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
tančneje kot subjekt dejanja, ki v najširšem smislu izraža voljo, ali celo ure-
sničitev želje. V odlomku namreč preberemo, da so »nerazviti« terorizem
»sprejeli«, ker pa gre za absolutno rabo brez dopolnil, narava tega spreje-
tja ni natančno pojasnjena (npr. od koga, kako so ga sprejeli). Povedano še
drugače, iz odlomka težko razberemo, kaj ‚sprejeti terorizem‘ v tem konte-
kstu sploh pomeni.70 V nadaljevanju avtorji sicer podajajo pojasnilo, zakaj
so »nerazviti« »sprejeli« terorizem in kaj sedaj z njim počnejo (z nasilni-
mi sredstvi opozarjajo na … neustrezno ureditev sveta…. maščujejo se za kri-
vice). A zanimivo je, da se ta opis neposredno vrača na »zahodni«, »razvi-
ti« svet (natančneje na eno od njegovih entitet, to je ZDA) in tako implici-
ra stereotipno ideološko opredelitev iz medijskega sveta o terorizmu »kot
grožnji nerazvitega sveta, ki preti razvitemu svetu«.
Omenimo še tele vidike jezikovne zaznamovanosti, ki prav tako odraža-
jo pravkar omenjena razmerja:
– razlike v rabi splošnih in konkretnih opisov:»razviti svet« je v pri-
kazan tudi s pomočjo konkretnih opisov (ZDA, Evropa, Avstralija; IRA,
Rdeče brigade) medtem ko »nerazviti svet« določajo zgolj kolektivni, splo-
šni opisi (tretji svet, svetovni jug, prebivalci tretjega sveta, nerazviti, oni);
– raba čustveno zaznamovanih izrazov, ki izražajo ‚skrb‘ oziroma ‚za-
skrbljenost‘ pri opisih »razvitega sveta« (‚spopadati se‘, ‚obljubljena deže-
la‘, ‚zatočišče‘; ‚problem‘, ‚skrbeti‘), in izrazov za povzročanje neprijetnih
posledic drugemu pri opisih »nerazvitega sveta« (‚maščevati se‘, ‚opozar-
jati z nasilnimi sredstvi‘);
– spremembe modalnosti v opisih: izražanje dejanskosti v trditvah, ki
opisujejo »razviti svet« in nakazovanje manjše stopnje verjetnosti v trdi-
tvah, ki opisujejo »nerazviti svet« (nasilnimi sredstvi opozarjajo na za njih
neustrezno ureditev sveta: maščujejo se za krivice, ki jih po njihovem mne-
nju povzročajo …).
Za ilustracijo navedimo odlomek iz učbenika za DVE, kjer se pojavlja-
jo nekateri od zgornjih pojmov. Posebej so zanimive opredelitve »svetov«,
ki odstopajo od običajnih dihotomičnih in ideoloških karakterizacij: poj-
mi so namreč postavljeni v navednice, najdemo pa tudi modifikatorje za iz-
ražanje stopnje dejanskosti (nekateri imenujejo; tako imenovani). Obe stra-
tegiji omogočata konstrukcijo pomenov, ki so niso samozadostni in stere-
otipni ter se bistveno bolj približajo učbeniškemu »objektivnemu« tipu:
V SSKJ po geslom ‚sprejeti‘ najdemo lepo število definicij, ki kažejo na to, da je takšna formu-
lacija, kot jo najdemo v pričujočem odlomku neposrečena ravno zaradi tega, ker glagol v vseh
primerih izraža voljo subjekta.
tančneje kot subjekt dejanja, ki v najširšem smislu izraža voljo, ali celo ure-
sničitev želje. V odlomku namreč preberemo, da so »nerazviti« terorizem
»sprejeli«, ker pa gre za absolutno rabo brez dopolnil, narava tega spreje-
tja ni natančno pojasnjena (npr. od koga, kako so ga sprejeli). Povedano še
drugače, iz odlomka težko razberemo, kaj ‚sprejeti terorizem‘ v tem konte-
kstu sploh pomeni.70 V nadaljevanju avtorji sicer podajajo pojasnilo, zakaj
so »nerazviti« »sprejeli« terorizem in kaj sedaj z njim počnejo (z nasilni-
mi sredstvi opozarjajo na … neustrezno ureditev sveta…. maščujejo se za kri-
vice). A zanimivo je, da se ta opis neposredno vrača na »zahodni«, »razvi-
ti« svet (natančneje na eno od njegovih entitet, to je ZDA) in tako implici-
ra stereotipno ideološko opredelitev iz medijskega sveta o terorizmu »kot
grožnji nerazvitega sveta, ki preti razvitemu svetu«.
Omenimo še tele vidike jezikovne zaznamovanosti, ki prav tako odraža-
jo pravkar omenjena razmerja:
– razlike v rabi splošnih in konkretnih opisov:»razviti svet« je v pri-
kazan tudi s pomočjo konkretnih opisov (ZDA, Evropa, Avstralija; IRA,
Rdeče brigade) medtem ko »nerazviti svet« določajo zgolj kolektivni, splo-
šni opisi (tretji svet, svetovni jug, prebivalci tretjega sveta, nerazviti, oni);
– raba čustveno zaznamovanih izrazov, ki izražajo ‚skrb‘ oziroma ‚za-
skrbljenost‘ pri opisih »razvitega sveta« (‚spopadati se‘, ‚obljubljena deže-
la‘, ‚zatočišče‘; ‚problem‘, ‚skrbeti‘), in izrazov za povzročanje neprijetnih
posledic drugemu pri opisih »nerazvitega sveta« (‚maščevati se‘, ‚opozar-
jati z nasilnimi sredstvi‘);
– spremembe modalnosti v opisih: izražanje dejanskosti v trditvah, ki
opisujejo »razviti svet« in nakazovanje manjše stopnje verjetnosti v trdi-
tvah, ki opisujejo »nerazviti svet« (nasilnimi sredstvi opozarjajo na za njih
neustrezno ureditev sveta: maščujejo se za krivice, ki jih po njihovem mne-
nju povzročajo …).
Za ilustracijo navedimo odlomek iz učbenika za DVE, kjer se pojavlja-
jo nekateri od zgornjih pojmov. Posebej so zanimive opredelitve »svetov«,
ki odstopajo od običajnih dihotomičnih in ideoloških karakterizacij: poj-
mi so namreč postavljeni v navednice, najdemo pa tudi modifikatorje za iz-
ražanje stopnje dejanskosti (nekateri imenujejo; tako imenovani). Obe stra-
tegiji omogočata konstrukcijo pomenov, ki so niso samozadostni in stere-
otipni ter se bistveno bolj približajo učbeniškemu »objektivnemu« tipu:
V SSKJ po geslom ‚sprejeti‘ najdemo lepo število definicij, ki kažejo na to, da je takšna formu-
lacija, kot jo najdemo v pričujočem odlomku neposrečena ravno zaradi tega, ker glagol v vseh
primerih izraža voljo subjekta.
