Page 80 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 80
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– Kakšni vzorci besednih izbir se v učbeniškem materialu pojavljajo v
zvezi s pojmom Evropa?
• zaznamovanost/nezaznamovanost: eksplicitna ali implicitna odsto-
panja od narativne nevtralnosti, ki odražajo prespektive o entitetah
in dogodkih (npr. evfemizmi, raba stopnjevanih pridevnikov in pri-
slovov);
• karakterizacija ljudi, dogodkov, odnosov: diskurzivne prakse, ki od-
ražajo in vplivajo na precepcijo socialnega sveta (npr. primerjalno/iz-
enačujoče opisovanje različnih pojavov; različno opisovanje primer-
ljivih pojavov; depersonalizacija, kolektivizacija v opisih oseb);
• gramatična razmerja, kategorije sklonov in semantične vloge: odra-
žajo različne perspektive dogodkov, dejanj ali odnosov med ljudmi
ali skupinami ljudmi (npr. položaji subjekta/objekta, raba tvornika/
trpnika, nominalizacije ... );
• modalnost: zaznamuje izjaviteljev odnos do propozicije, kot je sto-
pnja nujnosti, možnosti, dejanskosti, dvoma, nejasnosti, dovoljenje,
obveza, negacija itn. (npr. raba naklonov, naklonskih pomožni gla-
golov, prislovov, stvačnih prislovov, členic);
• postavljanje v ospredje/ozadje (diskurzivne prakse, ki odražajo raz-
lične perspektive na stavčni ravni, npr. paralelizmi);
• diskurzivne topike (načini prikaza in strukturanja informacij/do-
godkov znotraj izbrane teme).
– Katere nosilce implicitnega pomena lahko najdemo v zvezi z omemba-
mi pojma Evropa?
• izrazi/konstrukcije, ki vsebujejo predpostavke (vidiki pomena, ki jih
moramo predpostaviti, razumeti, jemati za samoumevne, da je izja-
va lahko smiselna, npr. določni opisi, faktični glagoli, implikativni
glagoli, skalarni pojmi);
• izrazi/konstrukcije, ki vsebujejo implikacije (vidiki pomena, na kate-
re lahko sklepamo iz izraznih oblik);
• izrazi/konstrukcije, ki vsebujejo implikature (vidiki pomena, na ka-
tere lahko sklepamo iz očitne kršitve kakšne konverzacijske maksi-
me in domnevnega upoštevanja kooperativnega načela).
»‘Evropa‘ je središče sveta«
Omenjali smo že evrocentrično perspektivo, ki jo kot izstopajoč pojav
lahko prepoznamo zlasti v učbenikih zgodovine in je utemeljena tudi v uč-
– Kakšni vzorci besednih izbir se v učbeniškem materialu pojavljajo v
zvezi s pojmom Evropa?
• zaznamovanost/nezaznamovanost: eksplicitna ali implicitna odsto-
panja od narativne nevtralnosti, ki odražajo prespektive o entitetah
in dogodkih (npr. evfemizmi, raba stopnjevanih pridevnikov in pri-
slovov);
• karakterizacija ljudi, dogodkov, odnosov: diskurzivne prakse, ki od-
ražajo in vplivajo na precepcijo socialnega sveta (npr. primerjalno/iz-
enačujoče opisovanje različnih pojavov; različno opisovanje primer-
ljivih pojavov; depersonalizacija, kolektivizacija v opisih oseb);
• gramatična razmerja, kategorije sklonov in semantične vloge: odra-
žajo različne perspektive dogodkov, dejanj ali odnosov med ljudmi
ali skupinami ljudmi (npr. položaji subjekta/objekta, raba tvornika/
trpnika, nominalizacije ... );
• modalnost: zaznamuje izjaviteljev odnos do propozicije, kot je sto-
pnja nujnosti, možnosti, dejanskosti, dvoma, nejasnosti, dovoljenje,
obveza, negacija itn. (npr. raba naklonov, naklonskih pomožni gla-
golov, prislovov, stvačnih prislovov, členic);
• postavljanje v ospredje/ozadje (diskurzivne prakse, ki odražajo raz-
lične perspektive na stavčni ravni, npr. paralelizmi);
• diskurzivne topike (načini prikaza in strukturanja informacij/do-
godkov znotraj izbrane teme).
– Katere nosilce implicitnega pomena lahko najdemo v zvezi z omemba-
mi pojma Evropa?
• izrazi/konstrukcije, ki vsebujejo predpostavke (vidiki pomena, ki jih
moramo predpostaviti, razumeti, jemati za samoumevne, da je izja-
va lahko smiselna, npr. določni opisi, faktični glagoli, implikativni
glagoli, skalarni pojmi);
• izrazi/konstrukcije, ki vsebujejo implikacije (vidiki pomena, na kate-
re lahko sklepamo iz izraznih oblik);
• izrazi/konstrukcije, ki vsebujejo implikature (vidiki pomena, na ka-
tere lahko sklepamo iz očitne kršitve kakšne konverzacijske maksi-
me in domnevnega upoštevanja kooperativnega načela).
»‘Evropa‘ je središče sveta«
Omenjali smo že evrocentrično perspektivo, ki jo kot izstopajoč pojav
lahko prepoznamo zlasti v učbenikih zgodovine in je utemeljena tudi v uč-
