Page 83 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 83
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
tjemu svetu« (tj. revščina), nato pa še iz nasprotja, ki ga uvaja naslednji sta-
vek s formulacijo »razviti svet«. Slednji je zelo jasno opredeljen, sestavlja-
jo ga namreč eksplicitno navedene geopolitične entitete (ZDA, Evropa,
Avstralija),67 obenem pa je predstavljen kot gospodarsko, kulturno (in celo
»etično«) superioren, zaradi česar mu pripada tudi privilegij »aktivnega«
reševanja problemov drugih (npr. se spopada z vprašanjem; prebivalci tretje-
ga sveta iščejo v ZDA, Evropi ali Avstraliji »obljubljeno deželo«; problem,
ki vedno bolj skrbi zahodni svet).
Ne gre spregledati, da je v omenjenem odlomku tudi »problem ilegalne-
ga priseljevanja« v »razvitem svetu« prikazan tako, da so kot njegovi ne-
posredni »krivci« predstavljeni »prebivalci tretjega sveta«, ki jim avtorji
odrekajo tudi upravičenost priseljevanja. Kajti stavku, ki napoveduje temo
(tj.»vprašanje ilegalnega priseljevanja«), kot sopostavljen neposredno sle-
di opis povzročiteljev tega »problema« (tj. »prebivalci tretjega sveta«), kar
implicira povezavo med njima, dodatno pa jo dopolni opis prebivalcev tre-
tjega sveta, ki nimajo niti dejanske predstave o tem, kam se selijo (iščejo v
ZDA, Evropi ali Avstraliji »obljubljeno deželo«).
V nadaljevanju je brez vsakršnega pojasnila/dopolnila tudi »razviti
svet« izenačen z novim pojmom (tj. »zahodni svet«),68 obenem pa se kot
del karakterizacije obeh »svetov (»južnega« in »zahodnega«) pojavi nov
pojem – »terorizem«, ki mu je kljub odsotnosti jasne opredelitve zaradi le-
ksikalnih izbir, s katerimi je opisan (‚problem‘, ‚skrbeti‘, ‚ogrožati‘), mogo-
če pripisati negativno konotacijo.69
Tukaj lahko opazimo zanimivo okoliščino v zvezi s sintaktičnimi raz-
merji, ki vplivajo na dinamiko tvorjenja pomena. »Evropi«, kot članici
»razvitih« je dodeljena vloga objekta, ki ga dejanje subjekta zgolj prizade-
va (npr. Evropo je ogrožal terorizem domačega izvora), obenem pa je ta su-
bjekt predstavljen sicer kot izvirajoč iz Evrope (domačega izvora), a ome-
jen na posamezne elemente (IRA, Rdeče brigade ipd.). Na drugi strani lah-
ko najdemo povsem drugačno sintaktično strukturo in leksikalne izbire v
zvezi s terorizmom in »ne-Evropo« (oziroma »nerazvitim«, »južnim sve-
tom«). V drugem delu istega stavka »nerazviti« nastopajo kot subjekt, na-
Zlasti zaradi rabe pojma ZDA lahko sklepamo, da gre za geopolitične prostorizacije in ne za
gole geografske opredelitve.
Kar lahko obenem implicira, da tudi »vzhod« in »sever« (kar koli pod tema pojmoma lah-
ko razumemo) nista del »razvitega sveta«.
Res je, da v nadaljevanju najdemo opredelitev terorizma kot »opozarjanje z nasilnimi sred-
stvi«, a ta je eksplicitno vezana na karakterizacijo »nerazvitih« in se pojavi šele v drugem
delu obravnave »terorizma«, zato jo je mogoče razumeti tudi kot da gre za partikularen opis,
ki ne velja nujno za izhodiščno opredelitev pojma.
tjemu svetu« (tj. revščina), nato pa še iz nasprotja, ki ga uvaja naslednji sta-
vek s formulacijo »razviti svet«. Slednji je zelo jasno opredeljen, sestavlja-
jo ga namreč eksplicitno navedene geopolitične entitete (ZDA, Evropa,
Avstralija),67 obenem pa je predstavljen kot gospodarsko, kulturno (in celo
»etično«) superioren, zaradi česar mu pripada tudi privilegij »aktivnega«
reševanja problemov drugih (npr. se spopada z vprašanjem; prebivalci tretje-
ga sveta iščejo v ZDA, Evropi ali Avstraliji »obljubljeno deželo«; problem,
ki vedno bolj skrbi zahodni svet).
Ne gre spregledati, da je v omenjenem odlomku tudi »problem ilegalne-
ga priseljevanja« v »razvitem svetu« prikazan tako, da so kot njegovi ne-
posredni »krivci« predstavljeni »prebivalci tretjega sveta«, ki jim avtorji
odrekajo tudi upravičenost priseljevanja. Kajti stavku, ki napoveduje temo
(tj.»vprašanje ilegalnega priseljevanja«), kot sopostavljen neposredno sle-
di opis povzročiteljev tega »problema« (tj. »prebivalci tretjega sveta«), kar
implicira povezavo med njima, dodatno pa jo dopolni opis prebivalcev tre-
tjega sveta, ki nimajo niti dejanske predstave o tem, kam se selijo (iščejo v
ZDA, Evropi ali Avstraliji »obljubljeno deželo«).
V nadaljevanju je brez vsakršnega pojasnila/dopolnila tudi »razviti
svet« izenačen z novim pojmom (tj. »zahodni svet«),68 obenem pa se kot
del karakterizacije obeh »svetov (»južnega« in »zahodnega«) pojavi nov
pojem – »terorizem«, ki mu je kljub odsotnosti jasne opredelitve zaradi le-
ksikalnih izbir, s katerimi je opisan (‚problem‘, ‚skrbeti‘, ‚ogrožati‘), mogo-
če pripisati negativno konotacijo.69
Tukaj lahko opazimo zanimivo okoliščino v zvezi s sintaktičnimi raz-
merji, ki vplivajo na dinamiko tvorjenja pomena. »Evropi«, kot članici
»razvitih« je dodeljena vloga objekta, ki ga dejanje subjekta zgolj prizade-
va (npr. Evropo je ogrožal terorizem domačega izvora), obenem pa je ta su-
bjekt predstavljen sicer kot izvirajoč iz Evrope (domačega izvora), a ome-
jen na posamezne elemente (IRA, Rdeče brigade ipd.). Na drugi strani lah-
ko najdemo povsem drugačno sintaktično strukturo in leksikalne izbire v
zvezi s terorizmom in »ne-Evropo« (oziroma »nerazvitim«, »južnim sve-
tom«). V drugem delu istega stavka »nerazviti« nastopajo kot subjekt, na-
Zlasti zaradi rabe pojma ZDA lahko sklepamo, da gre za geopolitične prostorizacije in ne za
gole geografske opredelitve.
Kar lahko obenem implicira, da tudi »vzhod« in »sever« (kar koli pod tema pojmoma lah-
ko razumemo) nista del »razvitega sveta«.
Res je, da v nadaljevanju najdemo opredelitev terorizma kot »opozarjanje z nasilnimi sred-
stvi«, a ta je eksplicitno vezana na karakterizacijo »nerazvitih« in se pojavi šele v drugem
delu obravnave »terorizma«, zato jo je mogoče razumeti tudi kot da gre za partikularen opis,
ki ne velja nujno za izhodiščno opredelitev pojma.
