Page 81 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 81
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
nih načrtih.65 Poudariti je treba, da je tovrstna perspektiva problematična
zlasti takrat, kadar v prikazu zgodovinskih dogodkov in procesov izklju-
čuje druge, »neevropske« perspektive, ki so za tovrstne prikaze (lahko) re-
levantne. V mislih imamo zlasti vsebinske sklope, kjer so obravnavani do-
godki in procesi, ki niso neposredno vezani na »evropski prostor« (npr.
ker se v njem niso odvili, ali ker ključni akterji niso neposredno povezani s
pojmom Evropa), a so predstavljeni skozi »evropske oči«.
To okoliščino zaznamujejo različne jezikovne strategije. V spodaj nave-
denem primeru (28) evrocentričnost, denimo, zaznamuje zlasti prikaz po-
morskih dejavnosti (plovba, potovanja), v okviru katerih so kot edini ak-
terji prikazani evropski pomorščaki in Evropejci. Gre za kolektivni oprede-
litvi, ki obenem implicirata, da moramo dejanje razumeti kot skupinski
podvig v okviru Evrope kot »skupne« entitete (domače obale). Drugi im-
plicitni pomen, ki ga lahko izluščimo iz odlomka je izrazita enostranskost
dejanja, in sicer, da so evropski pomorščaki in Evropejci edini pluli po ocea-
nih in da so od tovrstnega dejanja edini imeli »koristi« (nova spoznanja,
celine …. približala Evropi).66 Obenem so iz prikaza dogodka popolnoma
izključeni ljudje (ljudstva), ki so prebivali na območjih, kamor so »Evro-
pejci« »pripotovali« s pomočjo svojih dosežkov. Še več, njihovo odsotnost
ponazarja depersonalizacija v obliki geografskih izrazov (obale Afrike, Azi-
je in obeh Amerik, te celine), ki so izenačeni v skupnem pojmu »Druge-
ga«. Izključno »Evropejcem« so pripisane tudi lastnosti, ki evrocentrič-
no perspektivo krepijo, saj vsebujejo elemente, s katero avtorja odstopata
od »nevtralnosti« prikaza. Takšna sta, denimo, raba pridevnikov in pri-
slovov, ki izražajo presežne lastnosti prikazanih dogodkov oziroma dejanj
(novi dosežki, velik napredek, nova spoznanja, močno približala), ter raba
izrazov, ki zaznamujejo oddaljenost in tujost »neevropskega prostora«
(plovbo … daleč od domačih obal):
(28)
Novi dosežki v ladjedelništvu in velik napredek v navigaciji so omogočili evrop-
skim pomorščakom plovbo po oceanih daleč od domačih obal. Evropejcem so ta potovanja
prinesla nova spoznanja o obalah Afrike, Azije in obeh Amerik in te celine močno pribli-
žala Evropi. (Potočnik in Otič, 2009: 88, poudarila J. Ž.)
Naš drugi primer prinaša zanimive karakterizacije, ki prav tako (vsaj de-
loma) kažejo na evrocentričnost prikaza zgodovinskih dogodkov in proce-
Glej zlasti str. 40-42, 55 in nasl. Da slovenski učbeniki v tem niso posebnost, kar lahko raz-
beremo iz Verschuerenove (2010) analize francoskih in angleških materialov.
S tem seveda ne skušamo zagovarjati procesa »evropske« kolonizacije v katerem koli zgodo-
vinskem obdobju.
nih načrtih.65 Poudariti je treba, da je tovrstna perspektiva problematična
zlasti takrat, kadar v prikazu zgodovinskih dogodkov in procesov izklju-
čuje druge, »neevropske« perspektive, ki so za tovrstne prikaze (lahko) re-
levantne. V mislih imamo zlasti vsebinske sklope, kjer so obravnavani do-
godki in procesi, ki niso neposredno vezani na »evropski prostor« (npr.
ker se v njem niso odvili, ali ker ključni akterji niso neposredno povezani s
pojmom Evropa), a so predstavljeni skozi »evropske oči«.
To okoliščino zaznamujejo različne jezikovne strategije. V spodaj nave-
denem primeru (28) evrocentričnost, denimo, zaznamuje zlasti prikaz po-
morskih dejavnosti (plovba, potovanja), v okviru katerih so kot edini ak-
terji prikazani evropski pomorščaki in Evropejci. Gre za kolektivni oprede-
litvi, ki obenem implicirata, da moramo dejanje razumeti kot skupinski
podvig v okviru Evrope kot »skupne« entitete (domače obale). Drugi im-
plicitni pomen, ki ga lahko izluščimo iz odlomka je izrazita enostranskost
dejanja, in sicer, da so evropski pomorščaki in Evropejci edini pluli po ocea-
nih in da so od tovrstnega dejanja edini imeli »koristi« (nova spoznanja,
celine …. približala Evropi).66 Obenem so iz prikaza dogodka popolnoma
izključeni ljudje (ljudstva), ki so prebivali na območjih, kamor so »Evro-
pejci« »pripotovali« s pomočjo svojih dosežkov. Še več, njihovo odsotnost
ponazarja depersonalizacija v obliki geografskih izrazov (obale Afrike, Azi-
je in obeh Amerik, te celine), ki so izenačeni v skupnem pojmu »Druge-
ga«. Izključno »Evropejcem« so pripisane tudi lastnosti, ki evrocentrič-
no perspektivo krepijo, saj vsebujejo elemente, s katero avtorja odstopata
od »nevtralnosti« prikaza. Takšna sta, denimo, raba pridevnikov in pri-
slovov, ki izražajo presežne lastnosti prikazanih dogodkov oziroma dejanj
(novi dosežki, velik napredek, nova spoznanja, močno približala), ter raba
izrazov, ki zaznamujejo oddaljenost in tujost »neevropskega prostora«
(plovbo … daleč od domačih obal):
(28)
Novi dosežki v ladjedelništvu in velik napredek v navigaciji so omogočili evrop-
skim pomorščakom plovbo po oceanih daleč od domačih obal. Evropejcem so ta potovanja
prinesla nova spoznanja o obalah Afrike, Azije in obeh Amerik in te celine močno pribli-
žala Evropi. (Potočnik in Otič, 2009: 88, poudarila J. Ž.)
Naš drugi primer prinaša zanimive karakterizacije, ki prav tako (vsaj de-
loma) kažejo na evrocentričnost prikaza zgodovinskih dogodkov in proce-
Glej zlasti str. 40-42, 55 in nasl. Da slovenski učbeniki v tem niso posebnost, kar lahko raz-
beremo iz Verschuerenove (2010) analize francoskih in angleških materialov.
S tem seveda ne skušamo zagovarjati procesa »evropske« kolonizacije v katerem koli zgodo-
vinskem obdobju.
