Page 82 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 82
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
sov. V spodnjem odlomku, ki obravnava sodobnost, srečamo namreč tipič-
ne formulacije iz vsakdanjega političnega in medijskega sveta (npr.»jug«,
»tretji svet«, »terorizem«, »revne dežele«, »razviti svet«, »zahodni
svet« ….). Slednje so v našem primeru rabljene kot povsem samozadostni
opisi, brez pojasnil, ki bi (lahko) izključila perspektivo, ki jo implicirajo: to
je pogled na »Drugega« s perspektive »razvitega zahodnega sveta«, kate-
re del je tudi »evropski prostor«.
(29)
Kaj storiti s svetovnim jugom?: Na začetku tretjega tisočletja so razlike v razvitosti
gospodarstev ogromne in ohranjajo revščino tretjega sveta. Globalizacijo sve-
tovne trgovine razumejo revni kot gospodarsko ureditev, ki bo koristila le boga-
tim, njim pa onemogočila razvoj.
Razviti svet se spopada s vprašanjem ilegalnega priseljevanja. Prebivalci tretjega sve-
ta iščejo v ZDA, Evropi ali Avstraliji »obljubljeno deželo«, kjer bodo prišli do dela
ali pa našli zatočišče pred političnim ali verskim preganjanjem v domači deželi.
Problem, ki vedno bolj skrbi zahodni svet, je terorizem. Po šestdesetih in sedem-
desetih letih, ko je Evropo ogrožal terorizem domačega izvora (IRA, Rdeče brigade
ipd.), so ga sprejeli tudi nerazviti. Z nasilnimi sredstvi opozarjajo na za njih neu-
strezno ureditev sveta: maščujejo se za krivice, ki jih po njihovem mnenju povzro-
čajo predvsem ZDA kot tista velesila, ki stoji v ozadju svetovne politike. (Dolenc
idr., 2008: 122; poudarila J. Ž.)
Že v začetku odlomka (v vlogi naslova) najdemo sintagmo »svetovni
jug«, ki bi načeloma lahko zaznamovala prostorsko opredelitev, izhajajoč
pri tem iz geografskih pojmov, kot sta »južna in severna polobla«. Toda
pozornejše branje pokaže, da imamo opraviti predvsem z vrednostno ka-
rakterizacijo. Izraz »jug« zaradi svoje specifične rabe zlasti v vsakdanjem
medijskem in političnem diskurzu namreč najpogosteje zaznamuje gospo-
darsko in družbeno nerazvitost ter kulturno inferiornost. Da tudi v na-
šem primeru ne gre za (golo) geografsko opredelitev, lahko zelo jasno raz-
beremo v nadaljevanju, ko je omenjena tudi Avstralija, ki geografsko sodi
na »južno poloblo«, a je v besedilu iz »svetovnega juga« nedvoumno iz-
vzeta. Zato lahko slednjega razumemo kot opis za vsa območja na svetu,
ki so kakor koli inferiorna glede na »razviti svet«. Odlomek, kjer se ome-
nja Avstralija, implicira izenačevanje tudi med pojmoma »svetovni jug«
in »tretji svet«, ne da bi za to povezavo našli kakršno koli utemeljitev ali
vsaj pojasnilo. Prav tako je sintagma »tretji svet« rabljena samoumevno
in njen pomen (ne pa tudi konceptualne opredelitve) lahko rekonstruira-
mo iz dveh elementov v besedilu: najprej iz opisa pripisanih lastnosti »tre-
sov. V spodnjem odlomku, ki obravnava sodobnost, srečamo namreč tipič-
ne formulacije iz vsakdanjega političnega in medijskega sveta (npr.»jug«,
»tretji svet«, »terorizem«, »revne dežele«, »razviti svet«, »zahodni
svet« ….). Slednje so v našem primeru rabljene kot povsem samozadostni
opisi, brez pojasnil, ki bi (lahko) izključila perspektivo, ki jo implicirajo: to
je pogled na »Drugega« s perspektive »razvitega zahodnega sveta«, kate-
re del je tudi »evropski prostor«.
(29)
Kaj storiti s svetovnim jugom?: Na začetku tretjega tisočletja so razlike v razvitosti
gospodarstev ogromne in ohranjajo revščino tretjega sveta. Globalizacijo sve-
tovne trgovine razumejo revni kot gospodarsko ureditev, ki bo koristila le boga-
tim, njim pa onemogočila razvoj.
Razviti svet se spopada s vprašanjem ilegalnega priseljevanja. Prebivalci tretjega sve-
ta iščejo v ZDA, Evropi ali Avstraliji »obljubljeno deželo«, kjer bodo prišli do dela
ali pa našli zatočišče pred političnim ali verskim preganjanjem v domači deželi.
Problem, ki vedno bolj skrbi zahodni svet, je terorizem. Po šestdesetih in sedem-
desetih letih, ko je Evropo ogrožal terorizem domačega izvora (IRA, Rdeče brigade
ipd.), so ga sprejeli tudi nerazviti. Z nasilnimi sredstvi opozarjajo na za njih neu-
strezno ureditev sveta: maščujejo se za krivice, ki jih po njihovem mnenju povzro-
čajo predvsem ZDA kot tista velesila, ki stoji v ozadju svetovne politike. (Dolenc
idr., 2008: 122; poudarila J. Ž.)
Že v začetku odlomka (v vlogi naslova) najdemo sintagmo »svetovni
jug«, ki bi načeloma lahko zaznamovala prostorsko opredelitev, izhajajoč
pri tem iz geografskih pojmov, kot sta »južna in severna polobla«. Toda
pozornejše branje pokaže, da imamo opraviti predvsem z vrednostno ka-
rakterizacijo. Izraz »jug« zaradi svoje specifične rabe zlasti v vsakdanjem
medijskem in političnem diskurzu namreč najpogosteje zaznamuje gospo-
darsko in družbeno nerazvitost ter kulturno inferiornost. Da tudi v na-
šem primeru ne gre za (golo) geografsko opredelitev, lahko zelo jasno raz-
beremo v nadaljevanju, ko je omenjena tudi Avstralija, ki geografsko sodi
na »južno poloblo«, a je v besedilu iz »svetovnega juga« nedvoumno iz-
vzeta. Zato lahko slednjega razumemo kot opis za vsa območja na svetu,
ki so kakor koli inferiorna glede na »razviti svet«. Odlomek, kjer se ome-
nja Avstralija, implicira izenačevanje tudi med pojmoma »svetovni jug«
in »tretji svet«, ne da bi za to povezavo našli kakršno koli utemeljitev ali
vsaj pojasnilo. Prav tako je sintagma »tretji svet« rabljena samoumevno
in njen pomen (ne pa tudi konceptualne opredelitve) lahko rekonstruira-
mo iz dveh elementov v besedilu: najprej iz opisa pripisanih lastnosti »tre-
