Page 77 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 77
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
bi spadala v vzhodni blok in ki se je odločila za socializem, torej družbeno
politični sistem, ki so ga poznale dežele »Vzhoda«, a brez tesne navezave
na omenjeno skupino držav (samostojna pot). Toda še bolj zanimiva je ču-
stvena perspektiva, skozi katero avtorja predstavita dogodke, ki so poveza-
ni s pravkar omenjenimi opredelitvami in pomembno vplivajo na dinami-
ko tvorjenja njihovega pomena.
Jugoslavija je predstavljena v izrazito pozitivni luči (opazna je očitna na-
klonjenost avtorjev), in sicer kot :
– »neblokovska« država v Evropi ( jugoslovanska samostojna pot);
– »žrtev vplivnih zahodnih držav«(so ji delale težave; letala ZDA so
preletavala jugoslovansko ozemlje);
– pomembna udeleženka v antifašističnem boju ( jugoslovansko ljudstvo
je prispevalo velik delež k zmagi protihitlerjevske zveze);
– nova država, ki se uspešno spopada z začetnimi težavami (notranjo
utrditev nove jugoslovanske države);
– država z že pridobljenim mednarodnim ugledom (zmanjšati njen
mednarodni ugled).
Na drugi strani je »Zahod« predstavljen kot veliki nasprotnik »mlade,
neodvisne države«, kar se pokaže v izrazito negativni karakterizaciji, ki za
nameček vsebuje še dramatičen opis morebitnega letalskega napada. »Za-
hod« oziroma »zahodne sile« (skupaj z ZDA) v odnosu do Jugoslavije iz-
stopijo kot:
– močnejši nasprotnik (zahodne sile : Jugoslavija);
– povzročiteljice težav (so … zahodne države delale težave);
– krivične do Jugoslavije glede njene vloge v antifašističnem boju (niso
imeli za pomembno …);
– element vmešavanja v notranje in zunanje zadeve suverene države (so
hotele preprečiti notranjo utrditev … in zmanjšati … mednarodni ugled).
ZDA kot sestavni del »Zahoda« so v nadaljevanju še bolj neposredno
prikazane v negativni luči:
– kršijo zračni prostor Jugoslavije (letala ZDA so preletavala jugoslovan-
sko ozemlje; implicira tudi grožnjo napada);
– podpirajo »sovražnike Jugoslavije«, ki obenem veljajo za »nesporne
sovražnike antifašističnega boja« (so podpirale pobegle četnike in belogar-
diste);
bi spadala v vzhodni blok in ki se je odločila za socializem, torej družbeno
politični sistem, ki so ga poznale dežele »Vzhoda«, a brez tesne navezave
na omenjeno skupino držav (samostojna pot). Toda še bolj zanimiva je ču-
stvena perspektiva, skozi katero avtorja predstavita dogodke, ki so poveza-
ni s pravkar omenjenimi opredelitvami in pomembno vplivajo na dinami-
ko tvorjenja njihovega pomena.
Jugoslavija je predstavljena v izrazito pozitivni luči (opazna je očitna na-
klonjenost avtorjev), in sicer kot :
– »neblokovska« država v Evropi ( jugoslovanska samostojna pot);
– »žrtev vplivnih zahodnih držav«(so ji delale težave; letala ZDA so
preletavala jugoslovansko ozemlje);
– pomembna udeleženka v antifašističnem boju ( jugoslovansko ljudstvo
je prispevalo velik delež k zmagi protihitlerjevske zveze);
– nova država, ki se uspešno spopada z začetnimi težavami (notranjo
utrditev nove jugoslovanske države);
– država z že pridobljenim mednarodnim ugledom (zmanjšati njen
mednarodni ugled).
Na drugi strani je »Zahod« predstavljen kot veliki nasprotnik »mlade,
neodvisne države«, kar se pokaže v izrazito negativni karakterizaciji, ki za
nameček vsebuje še dramatičen opis morebitnega letalskega napada. »Za-
hod« oziroma »zahodne sile« (skupaj z ZDA) v odnosu do Jugoslavije iz-
stopijo kot:
– močnejši nasprotnik (zahodne sile : Jugoslavija);
– povzročiteljice težav (so … zahodne države delale težave);
– krivične do Jugoslavije glede njene vloge v antifašističnem boju (niso
imeli za pomembno …);
– element vmešavanja v notranje in zunanje zadeve suverene države (so
hotele preprečiti notranjo utrditev … in zmanjšati … mednarodni ugled).
ZDA kot sestavni del »Zahoda« so v nadaljevanju še bolj neposredno
prikazane v negativni luči:
– kršijo zračni prostor Jugoslavije (letala ZDA so preletavala jugoslovan-
sko ozemlje; implicira tudi grožnjo napada);
– podpirajo »sovražnike Jugoslavije«, ki obenem veljajo za »nesporne
sovražnike antifašističnega boja« (so podpirale pobegle četnike in belogar-
diste);