Page 74 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 74
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– protistava: Evropa je šele tedaj spoznala …. Novi svet pa je spoznal …. (b
in c), zemljepisna odkritja so pomenila za Evropo … za Ameriko in Azijo pa
se je z odkritji začelo … (h in j);
– ponavljanja: ponavljanje pojma »Evropa« bodisi kot del protistave (b
in h), v obliki sinonimnih izrazov (Stari svet v a) ali podpomenk (Španci v
č; zahodna Evropa v i);
– nadomeščanje: Evropa kot stari svet (a), ne-Evropa kot na novo odkriti
svet (a), Novi svet (č), na novo osvojene celine (i), Azija in Amerika (j).
Na tem mestu lahko orišemo tudi značilnosti implicitnega pomena poj-
ma Evropa, kot ga oblikujejo/konstruirajo pravkar prikazani zaznamoval-
ci kontekstualne kohezije. V navedenem odlomku, ki je del širše obravnave
procesov kolonizacije v 15. in 16. stoletju, so predstavljene posledice tako
imenovanih »zemljepisnih odkritij«.56 Kot izhaja iz zgoraj predstavljenih
diskurzivnih povezav, je posebej očitna značilnost (glede na dolžino od-
lomka) pogosta raba pojma Evropa v okviru protistavnih (antitetičnih)
oziroma primerjalnih konstrukcij, kjer drugi element predstavlja ne-Evro-
pa (na novo odkriti svet, Novi svet, na novo osvojene celine, Amerika, Azija).
A v vseh primerih tovrstnih rab je Evropa tista, ki je postavljena v ospredje
in okoli katere so nanizani drugi akterji in dogodki. Prav tako je predsta-
vljena kot civilizacijsko superiorna:
– »Zemljepisno odkrivanje« in »osvajanje« sta prikazana izključno v
kontekstu »evropskega početja« in potekata v smeri »Starega sveta« (tj.
Evrope) proti »Novemu svetu« (tj. ne-Evropi).
– Evropa je predstavljena kot prostor kompleksnejših družbenih siste-
mov (tj. opis posledic, ki sta jih imela zlato in srebro), za ne-Evropo tovr-
stnih opisov v odlomku ne zasledimo.
– Opisi negativnih posledic »zemljepisnih odkritij« (osvajanje oze-
melj, izkoriščanje), so eksplicitno povezani z partikularnimi omembami
elementov »znotraj Evrope« (tj.‘ropanje Novega sveta‘ = ‚Španci‘; ‚velike
države zahodne Evrope‘ = ‚izkoriščanje‘), medtem ko Evropa kot entiteta
ostaja prikazana v pozitivnem smislu (tj. ‚zemljepisna odkritja‘ = ‚spodbu-
da v gospodarskem in kulturnem razvoju Evrope‘).57
Besedilo dopolnjuje zemljevid, ki smo ga omenjali že v okviru primera (20).
Pri tem moramo omeniti, da gre za analizo odlomka v poglavju, ki sledi uvodnemu poglavju
o kolonizaciji v 15. in 16. stoletju (Odkritja čezmorskih dežel in začetki kolonialnih osvajanj),
a je obravnava tovrstnih procesov predstavljena izključno kot dejanje posameznih »držav ko-
lonizatork« (npr. Portugalska, Španija, Anglija, Nizozemska) in eksplicitnih omemb Evrope
ne vsebuje.
– protistava: Evropa je šele tedaj spoznala …. Novi svet pa je spoznal …. (b
in c), zemljepisna odkritja so pomenila za Evropo … za Ameriko in Azijo pa
se je z odkritji začelo … (h in j);
– ponavljanja: ponavljanje pojma »Evropa« bodisi kot del protistave (b
in h), v obliki sinonimnih izrazov (Stari svet v a) ali podpomenk (Španci v
č; zahodna Evropa v i);
– nadomeščanje: Evropa kot stari svet (a), ne-Evropa kot na novo odkriti
svet (a), Novi svet (č), na novo osvojene celine (i), Azija in Amerika (j).
Na tem mestu lahko orišemo tudi značilnosti implicitnega pomena poj-
ma Evropa, kot ga oblikujejo/konstruirajo pravkar prikazani zaznamoval-
ci kontekstualne kohezije. V navedenem odlomku, ki je del širše obravnave
procesov kolonizacije v 15. in 16. stoletju, so predstavljene posledice tako
imenovanih »zemljepisnih odkritij«.56 Kot izhaja iz zgoraj predstavljenih
diskurzivnih povezav, je posebej očitna značilnost (glede na dolžino od-
lomka) pogosta raba pojma Evropa v okviru protistavnih (antitetičnih)
oziroma primerjalnih konstrukcij, kjer drugi element predstavlja ne-Evro-
pa (na novo odkriti svet, Novi svet, na novo osvojene celine, Amerika, Azija).
A v vseh primerih tovrstnih rab je Evropa tista, ki je postavljena v ospredje
in okoli katere so nanizani drugi akterji in dogodki. Prav tako je predsta-
vljena kot civilizacijsko superiorna:
– »Zemljepisno odkrivanje« in »osvajanje« sta prikazana izključno v
kontekstu »evropskega početja« in potekata v smeri »Starega sveta« (tj.
Evrope) proti »Novemu svetu« (tj. ne-Evropi).
– Evropa je predstavljena kot prostor kompleksnejših družbenih siste-
mov (tj. opis posledic, ki sta jih imela zlato in srebro), za ne-Evropo tovr-
stnih opisov v odlomku ne zasledimo.
– Opisi negativnih posledic »zemljepisnih odkritij« (osvajanje oze-
melj, izkoriščanje), so eksplicitno povezani z partikularnimi omembami
elementov »znotraj Evrope« (tj.‘ropanje Novega sveta‘ = ‚Španci‘; ‚velike
države zahodne Evrope‘ = ‚izkoriščanje‘), medtem ko Evropa kot entiteta
ostaja prikazana v pozitivnem smislu (tj. ‚zemljepisna odkritja‘ = ‚spodbu-
da v gospodarskem in kulturnem razvoju Evrope‘).57
Besedilo dopolnjuje zemljevid, ki smo ga omenjali že v okviru primera (20).
Pri tem moramo omeniti, da gre za analizo odlomka v poglavju, ki sledi uvodnemu poglavju
o kolonizaciji v 15. in 16. stoletju (Odkritja čezmorskih dežel in začetki kolonialnih osvajanj),
a je obravnava tovrstnih procesov predstavljena izključno kot dejanje posameznih »držav ko-
lonizatork« (npr. Portugalska, Španija, Anglija, Nizozemska) in eksplicitnih omemb Evrope
ne vsebuje.
