Page 73 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 73
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
vljanja, nadomeščanja in združevanja pojmov itn.55 Vsi so del procesa tvor-
jenja pomena tako na eksplicitni kot implicitni ravni.
Kontekstualno kohezijo je mogoče osvetliti tudi kot okoliščino tvorje-
nja pomena pojma Evropa. Posebej zanimivi so nekoliko daljši, vsebinsko
zaključeni odlomki, kjer je s pomočjo identifikacije zaznamovalcev kohezi-
je mogoče razbrati tudi, kako izjavitelji/avtorji učbenikov konstruirajo po-
men pojma Evropa v besedilu – diskurzu. Oglejmo si primer:
(25)
»(a) Med starim in na novo odkritim svetom je prišlo do pomembne izmenjave
rastlin. (b) Evropa je šele tedaj spoznala krompir, koruzo, tobak, papriko, paradi-
žnik in kakao. (c) Novi svet pa je spoznal sladkorni trs, bombaž, kavovec in pše-
nico, in začel gojiti na velikih plantažah.
(č) Osvajalci Novega sveta so v Evropo privlekli veliko zlata in srebra. V tem so
prednjačili Španci, ki so ropali po Ameriki. (d) Z njim so se okoristili španski
dvor, trgovci in bankirji. (e) Velika ponudba žlahtnih kovin je povzročila padec
cene le-teh, s tem pa je padla tudi vrednost denarja. Vrednost raznega blaga je na-
raščala in povzročila draginjo, ki so jo najbolj občutili delavci in obrtniški po-
močniki. (f) Povečane cene so silile fevdalce, da so večali kmečke dajatve in ob-
veznosti, kar je poslabšalo položaj kmetov. (g) Zaradi tega je prišlo do številnih
uporov rudarjev, delavcev v pristaniščih, kmetov in drugih revežev.
(h) Zemljepisna odkritja so pomenila za Evropo spodbudo v njenem gospodar-
skem in kulturnem razvoju. (i) Omogočila so razvoj novih velikih držav v zaho-
dni Evropi, ki so neusmiljeno izkoriščale na novo osvojene celine. (j) Za Ameri-
ko in Azijo pa se je z odkritji začelo obdobje krutega kolonialnega izkoriščanja,
ki se je za mnoge dežele končalo šele po drugi svetovni vojni, po letu 1945.« (Bo-
žič in Weber, 1979: 135; črkovne oznake dodala J. Ž.)
V omenjenem odlomku lahko v zvezi s konstruiranjem pomena Evrope
identificiramo tele zaznamovalce kohezije:
– priredje: med starim in na novo odkritim svetom (a), veliko zlata in
srebra (č), v njenem gospodarskem in kulturnem razvoju (h), razvoj novih ve-
likih držav v zahodni Evropi (i); za Ameriko in Azijo (j);
– anafora ali izrazi, ki se nanašajo na isto entiteto kot poprejšnji izraz v
diskurzu in s tem vzpostavljajo oblike koreference: so pomenila za Evropo
spodbudo v njenem gospodarskem in kulturnem razvoju (h), razvoj novih ve-
likih držav v zahodni Evropi, ki so neusmiljeno izkoriščale (i), obdobje kru-
tega kolonialnega izkoriščanja, ki se je za mnoge dežele (j);
Glej Verschueren, 2000: 155–157.
vljanja, nadomeščanja in združevanja pojmov itn.55 Vsi so del procesa tvor-
jenja pomena tako na eksplicitni kot implicitni ravni.
Kontekstualno kohezijo je mogoče osvetliti tudi kot okoliščino tvorje-
nja pomena pojma Evropa. Posebej zanimivi so nekoliko daljši, vsebinsko
zaključeni odlomki, kjer je s pomočjo identifikacije zaznamovalcev kohezi-
je mogoče razbrati tudi, kako izjavitelji/avtorji učbenikov konstruirajo po-
men pojma Evropa v besedilu – diskurzu. Oglejmo si primer:
(25)
»(a) Med starim in na novo odkritim svetom je prišlo do pomembne izmenjave
rastlin. (b) Evropa je šele tedaj spoznala krompir, koruzo, tobak, papriko, paradi-
žnik in kakao. (c) Novi svet pa je spoznal sladkorni trs, bombaž, kavovec in pše-
nico, in začel gojiti na velikih plantažah.
(č) Osvajalci Novega sveta so v Evropo privlekli veliko zlata in srebra. V tem so
prednjačili Španci, ki so ropali po Ameriki. (d) Z njim so se okoristili španski
dvor, trgovci in bankirji. (e) Velika ponudba žlahtnih kovin je povzročila padec
cene le-teh, s tem pa je padla tudi vrednost denarja. Vrednost raznega blaga je na-
raščala in povzročila draginjo, ki so jo najbolj občutili delavci in obrtniški po-
močniki. (f) Povečane cene so silile fevdalce, da so večali kmečke dajatve in ob-
veznosti, kar je poslabšalo položaj kmetov. (g) Zaradi tega je prišlo do številnih
uporov rudarjev, delavcev v pristaniščih, kmetov in drugih revežev.
(h) Zemljepisna odkritja so pomenila za Evropo spodbudo v njenem gospodar-
skem in kulturnem razvoju. (i) Omogočila so razvoj novih velikih držav v zaho-
dni Evropi, ki so neusmiljeno izkoriščale na novo osvojene celine. (j) Za Ameri-
ko in Azijo pa se je z odkritji začelo obdobje krutega kolonialnega izkoriščanja,
ki se je za mnoge dežele končalo šele po drugi svetovni vojni, po letu 1945.« (Bo-
žič in Weber, 1979: 135; črkovne oznake dodala J. Ž.)
V omenjenem odlomku lahko v zvezi s konstruiranjem pomena Evrope
identificiramo tele zaznamovalce kohezije:
– priredje: med starim in na novo odkritim svetom (a), veliko zlata in
srebra (č), v njenem gospodarskem in kulturnem razvoju (h), razvoj novih ve-
likih držav v zahodni Evropi (i); za Ameriko in Azijo (j);
– anafora ali izrazi, ki se nanašajo na isto entiteto kot poprejšnji izraz v
diskurzu in s tem vzpostavljajo oblike koreference: so pomenila za Evropo
spodbudo v njenem gospodarskem in kulturnem razvoju (h), razvoj novih ve-
likih držav v zahodni Evropi, ki so neusmiljeno izkoriščale (i), obdobje kru-
tega kolonialnega izkoriščanja, ki se je za mnoge dežele (j);
Glej Verschueren, 2000: 155–157.
