Page 60 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 60
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– demokratični, kapitalistični Zahod; totalitarni, socialistični Vzhod:
(14)
»Z New Dealom se je ameriški liberalni kapitalizem močno preoblikoval.
Okrepila se je vloga države pri investiranju in planiranju. Zelo se je povečalo šte-
vilo uradnikov. Birokracija je dobivala vse večjo moč. Namesto liberalnega ka-
pitalizma je nastajal državni kapitalizem, ki je kasneje vplival zlasti na zahodnoe-
vropske kapitalistične države.« (Božič in Weber, 1987: 36; poudarila J. Ž.)
(15)
»Kapitalistični Zahod – države predvsem zahodne Evrope, poleg teh pa še ZDA in Ka-
nada, ki so po drugi svetovni vojni ohranile kapitalistično gospodarstvo in de-
mokracijo.
Socialistični Vzhod – države predvsem vzhodne Evrope, na čelu s Sovjetsko zvezo, ki so
po drugi svetovni vojni uvedle plansko gospodarstvo s prevladujočo državno la-
stnino in enostrankarsko (totalitarno) oblast.«41 (Dolenc idr., 2008: 109; pou-
darila J. Ž.)
– celinska Evropa, srednja Evropa:
(16)
»Industrijska revolucija, ki se je začela v drugi polovici 18. stoletja v Angliji, se je v
začetku 19. stoletja razširila tudi po celinski Evropi iz Francije proti vzhodu. Osvo-
bojena fevdalnih vezi pa se je po letu 1848 začela industrijska revolucija hitreje ši-
riti tudi po srednji Evropi.« (Melik in Gestrin, 1983: 75; poudarila J. Ž.)
– evropska Turčija:
(17)
»Vojske teh držav so v prvi balkanski vojni v kratkem času osvobodile skoraj vse
evropsko turško ozemlje. Zmage so zbudile veliko navdušenje tudi med vsemi juž-
noslovanskimi narodi pod Avstro-Ogrsko.« (Gestrin in Melik, 1992: 128; po-
udarila J. Ž.)
Evropa v grafičnem materialu in tipografskih elementih
V okviru raziskovanja dinamike tvorjenja pomena pojma Evrope neza-
nemarljiv vidik predstavljajo tudi slikovne reprezentacije, kot jih lahko naj-
demo v učbenikih. Slednje namreč prav tako odražajo izjaviteljeva različ-
Navedeni primer je zanimiv tudi zaradi rabe kvalifikatorjev ‚predvsem‘, ‚poleg … pa še‘ in
‚na čelu s‘, ki dane konceptualizacije »evropskega prostora« opredeljujejo kot spremenlji-
ve (skupine držav so opisane s pridevnikom ‚predvsem‘), jih širi tudi na druge, ne-evropske
geopolitične entitete (tj. ZDA in Kanada kot del ‚kapitalističnega Zahoda‘), ali znotraj njih
opredeljuje specifična hierarhična razmerja (tj. ‚socialistični Vzhod‘ vsebuje ekspliciten opis
Sovjetske zveze kot njegove voditeljice).
– demokratični, kapitalistični Zahod; totalitarni, socialistični Vzhod:
(14)
»Z New Dealom se je ameriški liberalni kapitalizem močno preoblikoval.
Okrepila se je vloga države pri investiranju in planiranju. Zelo se je povečalo šte-
vilo uradnikov. Birokracija je dobivala vse večjo moč. Namesto liberalnega ka-
pitalizma je nastajal državni kapitalizem, ki je kasneje vplival zlasti na zahodnoe-
vropske kapitalistične države.« (Božič in Weber, 1987: 36; poudarila J. Ž.)
(15)
»Kapitalistični Zahod – države predvsem zahodne Evrope, poleg teh pa še ZDA in Ka-
nada, ki so po drugi svetovni vojni ohranile kapitalistično gospodarstvo in de-
mokracijo.
Socialistični Vzhod – države predvsem vzhodne Evrope, na čelu s Sovjetsko zvezo, ki so
po drugi svetovni vojni uvedle plansko gospodarstvo s prevladujočo državno la-
stnino in enostrankarsko (totalitarno) oblast.«41 (Dolenc idr., 2008: 109; pou-
darila J. Ž.)
– celinska Evropa, srednja Evropa:
(16)
»Industrijska revolucija, ki se je začela v drugi polovici 18. stoletja v Angliji, se je v
začetku 19. stoletja razširila tudi po celinski Evropi iz Francije proti vzhodu. Osvo-
bojena fevdalnih vezi pa se je po letu 1848 začela industrijska revolucija hitreje ši-
riti tudi po srednji Evropi.« (Melik in Gestrin, 1983: 75; poudarila J. Ž.)
– evropska Turčija:
(17)
»Vojske teh držav so v prvi balkanski vojni v kratkem času osvobodile skoraj vse
evropsko turško ozemlje. Zmage so zbudile veliko navdušenje tudi med vsemi juž-
noslovanskimi narodi pod Avstro-Ogrsko.« (Gestrin in Melik, 1992: 128; po-
udarila J. Ž.)
Evropa v grafičnem materialu in tipografskih elementih
V okviru raziskovanja dinamike tvorjenja pomena pojma Evrope neza-
nemarljiv vidik predstavljajo tudi slikovne reprezentacije, kot jih lahko naj-
demo v učbenikih. Slednje namreč prav tako odražajo izjaviteljeva različ-
Navedeni primer je zanimiv tudi zaradi rabe kvalifikatorjev ‚predvsem‘, ‚poleg … pa še‘ in
‚na čelu s‘, ki dane konceptualizacije »evropskega prostora« opredeljujejo kot spremenlji-
ve (skupine držav so opisane s pridevnikom ‚predvsem‘), jih širi tudi na druge, ne-evropske
geopolitične entitete (tj. ZDA in Kanada kot del ‚kapitalističnega Zahoda‘), ali znotraj njih
opredeljuje specifična hierarhična razmerja (tj. ‚socialistični Vzhod‘ vsebuje ekspliciten opis
Sovjetske zveze kot njegove voditeljice).
