Page 62 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 62
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
Pri analizi pravkar omenjenih reprezentacij eno pomembnejših izhodišč
predstavljajo razlike med učbeniki, če jih osvetlimo z vidika posodobitve
učnih načrtov. Obstoj razmeroma velikih oblikovnih razlik med učbeni-
ki (tudi v smislu slikovnega materiala) je povezan tako s specifikami pred-
metov in ciljev, ki so jih v okviru prenove skušale doseči posamezne pred-
metne skupine, kakor tudi z že omenjeno splošno šolsko reformo, ki je iz-
birnost učnih gradiv opredelila v okviru temeljnih vzgojno izobraževalnih
načel, in z drugimi večjimi družbenimi in kulturnimi spremembami v Slo-
veniji od 70. let prejšnjega stoletja pa vse do danes.43
Če v učnih načrtih iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja pomembnejših for-
mulacij, ki bi vključevale tako imenovani vizualni del predstavitve učnih
vsebin, ne zasledimo,44 je prenova v 90. letih dvajsetega stoletja in v začetku
21. stoletja ta pogled nekoliko spremenila. V učnem načrtu za pouk zgodo-
vine iz leta 2003 tako preberemo, da sta med cilji posodobitve pouka tudi
»zagotavljanje večje izbirnosti, privlačnosti in odprtosti na ravni vsebin«
ter oblikovanje »estetskega čuta«, ki ga učenci pridobijo »pri posrednem
ali neposrednem opazovanju zgodovinskih spomenikov, predmetov, slik,
kipov in zgradb«.45 Prav tako je v posodobitvah za pouk geografije slikov-
no gradivo neposredno povezano z usvajanjem učnih ciljev, in sicer z raz-
vijanjem tako imenovane »geografske sposobnosti«, ki jo krepi navajanje
»na uporabo, analizo in sklepanje na temelju slikovnega in statističnega
gradiva (karte, grafi, tabele, slike in fotografije)«.46
Kako se tovrstne razlike v pojmovanju kažejo v učbeniškem materialu?
Temeljne razlike med učbeniki pred in po posodobitvi, ki smo jih pregle-
dali, so:
– V učbenikih, izdanih pred letom 1994,
• prevladuje črno beli tisk s črno belim slikovnim materialom (foto-
grafije, risbe, zemljevidi);
• grafične izpostavitve so manj pogoste in omejene zlasti na ločevanje
med naslovi (podnaslovi) in osrednjim besedilom;
O spremembah in razvoju učbenikov in učbeniškega trga v postkomunističnih državah glej
Kovač in Kovač Šebart, 2004.
Prim. Obvezni predmetnik in učni načrt osnovne šole, 1983: 255, 272, 296. Omembe slikov-
nega materiala so tukaj omejene na navodila učitelju, kaj naj vključuje v pouk, denimo, zgo-
dovine, geografije in družbeno moralne vzgoje, da bi bila reprodukcija znanja uspešnejša.
UN Zgodovina, 2003: 5.
UN Geografija, 2003: 38.
Pri analizi pravkar omenjenih reprezentacij eno pomembnejših izhodišč
predstavljajo razlike med učbeniki, če jih osvetlimo z vidika posodobitve
učnih načrtov. Obstoj razmeroma velikih oblikovnih razlik med učbeni-
ki (tudi v smislu slikovnega materiala) je povezan tako s specifikami pred-
metov in ciljev, ki so jih v okviru prenove skušale doseči posamezne pred-
metne skupine, kakor tudi z že omenjeno splošno šolsko reformo, ki je iz-
birnost učnih gradiv opredelila v okviru temeljnih vzgojno izobraževalnih
načel, in z drugimi večjimi družbenimi in kulturnimi spremembami v Slo-
veniji od 70. let prejšnjega stoletja pa vse do danes.43
Če v učnih načrtih iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja pomembnejših for-
mulacij, ki bi vključevale tako imenovani vizualni del predstavitve učnih
vsebin, ne zasledimo,44 je prenova v 90. letih dvajsetega stoletja in v začetku
21. stoletja ta pogled nekoliko spremenila. V učnem načrtu za pouk zgodo-
vine iz leta 2003 tako preberemo, da sta med cilji posodobitve pouka tudi
»zagotavljanje večje izbirnosti, privlačnosti in odprtosti na ravni vsebin«
ter oblikovanje »estetskega čuta«, ki ga učenci pridobijo »pri posrednem
ali neposrednem opazovanju zgodovinskih spomenikov, predmetov, slik,
kipov in zgradb«.45 Prav tako je v posodobitvah za pouk geografije slikov-
no gradivo neposredno povezano z usvajanjem učnih ciljev, in sicer z raz-
vijanjem tako imenovane »geografske sposobnosti«, ki jo krepi navajanje
»na uporabo, analizo in sklepanje na temelju slikovnega in statističnega
gradiva (karte, grafi, tabele, slike in fotografije)«.46
Kako se tovrstne razlike v pojmovanju kažejo v učbeniškem materialu?
Temeljne razlike med učbeniki pred in po posodobitvi, ki smo jih pregle-
dali, so:
– V učbenikih, izdanih pred letom 1994,
• prevladuje črno beli tisk s črno belim slikovnim materialom (foto-
grafije, risbe, zemljevidi);
• grafične izpostavitve so manj pogoste in omejene zlasti na ločevanje
med naslovi (podnaslovi) in osrednjim besedilom;
O spremembah in razvoju učbenikov in učbeniškega trga v postkomunističnih državah glej
Kovač in Kovač Šebart, 2004.
Prim. Obvezni predmetnik in učni načrt osnovne šole, 1983: 255, 272, 296. Omembe slikov-
nega materiala so tukaj omejene na navodila učitelju, kaj naj vključuje v pouk, denimo, zgo-
dovine, geografije in družbeno moralne vzgoje, da bi bila reprodukcija znanja uspešnejša.
UN Zgodovina, 2003: 5.
UN Geografija, 2003: 38.
