Page 61 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 61
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
na (in različno kontekstualizirana) pojmovanja Evrope, kakor neposredno
(so)ustvarjajo interpretove konkretne predstave o »Evropi«, »evropsko-
sti« in »evropskih vrednotah«. O splošnih vzgojnih učinkih slikovnega
materiala v naši analizi ne bomo podrobno pisali, ker pa gre kljub vsemu
za rabo v specifičnem kontekstu, na kratko povzemimo nekaj značilnosti o
njegovi funkciji. Slikovna oprema učbenika naj bi imela dve glavni skupi-
ni ciljev, afektivne in spoznavne. V raziskavi Učbenik kot dejavnik uspešno-
sti kurikularne prenove (Justin, 2003: 25) lahko najdemo tudi njihovo po-
drobnejšo opredelitev:
Afektivni cilji:
– spodbujanje motivacije;
– krepitev pozornosti;
– spodbujanje razvoja stališč.
Spoznavni cilji:
– posredovati novo informacijo;
– popraviti napačno razumevanje;
– preprečiti napačno razumevanje;
– natančneje določiti pomen besed;
– izboljšati pomnjenje;
– omogočiti primerjave;
– spodbuditi reševanje problemov.
V vseh materialih (tako za pouk zgodovine kot tudi geografije in DVE),
ki smo jih pregledali, je v kontekstu obravnave Evrope mogoče najti štiri
tipe njenih slikovnih reprezentacij:
1. fotografije (posebej velik izbor je mogoče najti v učbenikih za geogra-
fijo in zgodovino);
2. fotografije umetniških upodobitev – slik, risb, kipov, plakatov itn. (v
tej skupini izstopajo učbeniki za zgodovino);
3. ilustracije, nastale v okviru učbenika (pogostejše so v učbenikih za
zgodovino in DVE);
4. zemljevidi, grafi, diagrami itn. (daleč največ jih je zlasti v učbenikih za
geografijo in zgodovino).42
Delitev povzemamo po Verschuerenu (2010: 101-102). Nekoliko drugačno konceptualno de-
litev predstavlja Justin (2003: 26).
na (in različno kontekstualizirana) pojmovanja Evrope, kakor neposredno
(so)ustvarjajo interpretove konkretne predstave o »Evropi«, »evropsko-
sti« in »evropskih vrednotah«. O splošnih vzgojnih učinkih slikovnega
materiala v naši analizi ne bomo podrobno pisali, ker pa gre kljub vsemu
za rabo v specifičnem kontekstu, na kratko povzemimo nekaj značilnosti o
njegovi funkciji. Slikovna oprema učbenika naj bi imela dve glavni skupi-
ni ciljev, afektivne in spoznavne. V raziskavi Učbenik kot dejavnik uspešno-
sti kurikularne prenove (Justin, 2003: 25) lahko najdemo tudi njihovo po-
drobnejšo opredelitev:
Afektivni cilji:
– spodbujanje motivacije;
– krepitev pozornosti;
– spodbujanje razvoja stališč.
Spoznavni cilji:
– posredovati novo informacijo;
– popraviti napačno razumevanje;
– preprečiti napačno razumevanje;
– natančneje določiti pomen besed;
– izboljšati pomnjenje;
– omogočiti primerjave;
– spodbuditi reševanje problemov.
V vseh materialih (tako za pouk zgodovine kot tudi geografije in DVE),
ki smo jih pregledali, je v kontekstu obravnave Evrope mogoče najti štiri
tipe njenih slikovnih reprezentacij:
1. fotografije (posebej velik izbor je mogoče najti v učbenikih za geogra-
fijo in zgodovino);
2. fotografije umetniških upodobitev – slik, risb, kipov, plakatov itn. (v
tej skupini izstopajo učbeniki za zgodovino);
3. ilustracije, nastale v okviru učbenika (pogostejše so v učbenikih za
zgodovino in DVE);
4. zemljevidi, grafi, diagrami itn. (daleč največ jih je zlasti v učbenikih za
geografijo in zgodovino).42
Delitev povzemamo po Verschuerenu (2010: 101-102). Nekoliko drugačno konceptualno de-
litev predstavlja Justin (2003: 26).
