Page 63 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 63
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
• oblikovno so ločene tudi naloge, stranski povzetki (ob uvodu v dalj-
še sklope osrednjega besedila) ter napisi pod slikovnim materialom;
• materiali so v formatu manjšem od A4.
– Učbeniki, ki so izšli po letu 1994,
• so v barvni in črno beli tehniki;
• zelo pogoste so grafične izpostavitve, ki so v raznovrstni barvni teh-
niki in ločujejo različne odseke v besedilu: naslove (podnaslove),
osrednje besedilo, stranske povzetke, številna motivacijska in raz-
iskovalna vprašanja, krajše opombe in komentarje, naloge ter ko-
mentarje in napise pod slikovnim materialom;
• so slikovno precej bogatejši: vsebujejo raznoliko množico slikovne-
ga materiala (fotografij, risb, zemljevidov, tabel, kot tudi različnih
didaktičnih/motivacijskih oznak);
• so v formatu A4.
Ne glede na že omenjeno specifično didaktično funkcijo, ki jo ima sli-
kovna oprema učbenikov in katere vloga pri posredovanju, recepciji in re-
produkciji predpisanega znanja je zagotovo velikega pomena, pa je tovrstni
material mogoče razumeti tudi v širšem kontekstu. Kot pravita Kress in
van Leeuwen (2006: 19), je vsakršni slikovni material (bodisi v samostojni
obliki ali kot del besedila) mogoče pojmovati kot vizualno komunikacijo,
ki predstavlja sestavni del v ustvarjanju pomenov. Slednji vedno pripadajo
določenemu kulturnemu prostoru in jih kultura v neki družbi tudi struk-
turira, obenem pa podobe kot sestavine vizualne komunikacije predstavlja-
jo strukturirana sporočila, ki jih je mogoče analizirati. Z drugimi beseda-
mi to pomeni, da so izbor, postavitev in kontekstualizacija slikovnega ma-
teriala z besedilom v učbenikih vedno tesno povezani s trenutno družbeno
(zlasti »šolsko«) situacijo, ki izbire določa in jih legitimira, kakor tudi da
je te izbire mogoče interpretirati s pomočjo ustreznega instrumentarija, ki
ti te značilnosti lahko identificira in osvetli. 47
Tovrstno izhodišče postane pomembno, če ga primerjamo z značilnost-
mi učbeniških ilustracij, kot jih opredeljuje Justin (2003: 26):
– Ilustracije omogočajo učinkovite primerjave med pojavi.
– Ilustracije včasih bolje izrazijo temeljno avtorjevo idejo kot besedilo.
– Ilustracije lahko izboljšajo dolgoročno pomnjenje.
47 S tovrstno analizo se v pričujočem delu ne bomo ukvarjali, ker načrtujemo samostojno ana-
lizo zbranega slikovnega materiala, ki bo temeljila na principih multimodalne analize.
• oblikovno so ločene tudi naloge, stranski povzetki (ob uvodu v dalj-
še sklope osrednjega besedila) ter napisi pod slikovnim materialom;
• materiali so v formatu manjšem od A4.
– Učbeniki, ki so izšli po letu 1994,
• so v barvni in črno beli tehniki;
• zelo pogoste so grafične izpostavitve, ki so v raznovrstni barvni teh-
niki in ločujejo različne odseke v besedilu: naslove (podnaslove),
osrednje besedilo, stranske povzetke, številna motivacijska in raz-
iskovalna vprašanja, krajše opombe in komentarje, naloge ter ko-
mentarje in napise pod slikovnim materialom;
• so slikovno precej bogatejši: vsebujejo raznoliko množico slikovne-
ga materiala (fotografij, risb, zemljevidov, tabel, kot tudi različnih
didaktičnih/motivacijskih oznak);
• so v formatu A4.
Ne glede na že omenjeno specifično didaktično funkcijo, ki jo ima sli-
kovna oprema učbenikov in katere vloga pri posredovanju, recepciji in re-
produkciji predpisanega znanja je zagotovo velikega pomena, pa je tovrstni
material mogoče razumeti tudi v širšem kontekstu. Kot pravita Kress in
van Leeuwen (2006: 19), je vsakršni slikovni material (bodisi v samostojni
obliki ali kot del besedila) mogoče pojmovati kot vizualno komunikacijo,
ki predstavlja sestavni del v ustvarjanju pomenov. Slednji vedno pripadajo
določenemu kulturnemu prostoru in jih kultura v neki družbi tudi struk-
turira, obenem pa podobe kot sestavine vizualne komunikacije predstavlja-
jo strukturirana sporočila, ki jih je mogoče analizirati. Z drugimi beseda-
mi to pomeni, da so izbor, postavitev in kontekstualizacija slikovnega ma-
teriala z besedilom v učbenikih vedno tesno povezani s trenutno družbeno
(zlasti »šolsko«) situacijo, ki izbire določa in jih legitimira, kakor tudi da
je te izbire mogoče interpretirati s pomočjo ustreznega instrumentarija, ki
ti te značilnosti lahko identificira in osvetli. 47
Tovrstno izhodišče postane pomembno, če ga primerjamo z značilnost-
mi učbeniških ilustracij, kot jih opredeljuje Justin (2003: 26):
– Ilustracije omogočajo učinkovite primerjave med pojavi.
– Ilustracije včasih bolje izrazijo temeljno avtorjevo idejo kot besedilo.
– Ilustracije lahko izboljšajo dolgoročno pomnjenje.
47 S tovrstno analizo se v pričujočem delu ne bomo ukvarjali, ker načrtujemo samostojno ana-
lizo zbranega slikovnega materiala, ki bo temeljila na principih multimodalne analize.
