Page 58 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 58
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
nikih. Gre namreč za enega najpogosteje uporabljenih opisov Evrope, saj je
izhodiščno pojmovanje Evrope prostorsko, bodisi da gre za pojmovanja v
okviru geografskih (tj. absolutnih) ali geopolitičnih (tj. spremenljivih) pro-
storskih razmerij.36
Vsi izbrani učbeniki za zgodovino odražajo »evrocentričen« prostorski
pogled na svet.37 Evropske prostorske reference so morda še nekoliko bolj
eksplicitno izražene v novejših učbenikih, kar je posledica že večkrat ome-
njene posodobitve učnega načrta, ki »evropsko zgodovino« opredeljuje-
jo kot enega pomembnejših učnih ciljev.38 A dejstvo, da »Evropa« določa
pogled na svet, samo po sebi ni toliko presenetljivo in problematično, če iz-
hajamo iz predpostavke, da gre lahko za perspektivo, kjer Evropo kot deik-
tično središče določa:
– izjaviteljev prostor, ko avtor/avtorji dogodke in procese implicitno ali
eksplicitno predstavljajo s stališča pojmovanja Evrope kot prostora, v ka-
terem se sami »fizično nahajajo« ali »vanj sodijo«. Tak je primer opisa
Evrope kot geopolitične entitete, ki se je oblikovala v Parizu (to je referenč-
na prostorska točka) in kamor avtorji učbenika postavljajo tudi Jugoslavijo:
Glej opombo 10. O previdnosti pri rabi formulacije ‚absolutna prostorska razmerja‘ glej Ver-
schueren, 2000: 146–147.
Podobno stališče najdemo tudi učbenikih za DVE in geografijo. Vsebine, ki jih obravnavajo
učbeniki za DVE, so v kontekst »evropskega prostora« postavljene zlasti v novejših materia-
lih, čeprav je nekaj tovrstnih primerov mogoče najti tudi v starejših učbenikih. Navajamo pri-
mer rabe v novejšem materialu za pouk DVE, kjer je koncept človekovih pravic predstavljen
skozi »evropski prostorski pogled«, ki ga lahko razberemo iz rabe prostorske reference na sa-
mem začetku besedila, kjer je eksplicirana le Evropa (v Evropi), medtem ko so ostale geopoli-
tične entitete vsebovane v posplošeni formulaciji (drugod po svetu):
(9)
»Vsakdo je najprej človek:
V Evropi in drugod po svetu so posamezniki in skupine uporabljali vojsko, policijo in sodstvo – torej sred-
stva oblasti – za izvajanje zločinov nad svojimi sodržavljani. Ob koncu Druge svetovne vojne je člove-
štvo spoznalo, da se mora zaščititi pred zlorabami državne oblasti. Organizacija združenih narodov je
sprejela Splošno deklaracijo o pravicah človeka.« (Černič Istenič idr., 1999: 15; poudarila J. Ž.)
V primeru geografije se morda na prvi pogled zdi, da učbeniki, ki obravnavajo, denimo, Ame-
riko ali Azijo, ne odražajo evrocentričnega stališča. A to ne drži, saj so ne-evropske geograf-
ske in geopolitične entitete vedno vsaj uvodoma (če ne tudi v nadaljevanju prikaza) predsta-
vljene primerjalno glede na Evropo. Oglejmo si tak primer:
(10)
»V Kanadi, ki je tako velika kot Evropa, je skoro vse prebivalstvo naseljeno v 200 do 300 km širokem,
toda 5000 km dolgem pasu ob južni meji med obema oceanoma. Zato in zaradi skoro praznih po-
krajin na severu, ki imajo veliko rud in lesa in prek katerih vodijo najkrajše poti v Evropo in Azijo, je
dobro prometno omrežje zanjo posebno pomembno.« (Kranjec et al, 1985: 158; poudarila J. Ž.)
Glej opombo 54.
nikih. Gre namreč za enega najpogosteje uporabljenih opisov Evrope, saj je
izhodiščno pojmovanje Evrope prostorsko, bodisi da gre za pojmovanja v
okviru geografskih (tj. absolutnih) ali geopolitičnih (tj. spremenljivih) pro-
storskih razmerij.36
Vsi izbrani učbeniki za zgodovino odražajo »evrocentričen« prostorski
pogled na svet.37 Evropske prostorske reference so morda še nekoliko bolj
eksplicitno izražene v novejših učbenikih, kar je posledica že večkrat ome-
njene posodobitve učnega načrta, ki »evropsko zgodovino« opredeljuje-
jo kot enega pomembnejših učnih ciljev.38 A dejstvo, da »Evropa« določa
pogled na svet, samo po sebi ni toliko presenetljivo in problematično, če iz-
hajamo iz predpostavke, da gre lahko za perspektivo, kjer Evropo kot deik-
tično središče določa:
– izjaviteljev prostor, ko avtor/avtorji dogodke in procese implicitno ali
eksplicitno predstavljajo s stališča pojmovanja Evrope kot prostora, v ka-
terem se sami »fizično nahajajo« ali »vanj sodijo«. Tak je primer opisa
Evrope kot geopolitične entitete, ki se je oblikovala v Parizu (to je referenč-
na prostorska točka) in kamor avtorji učbenika postavljajo tudi Jugoslavijo:
Glej opombo 10. O previdnosti pri rabi formulacije ‚absolutna prostorska razmerja‘ glej Ver-
schueren, 2000: 146–147.
Podobno stališče najdemo tudi učbenikih za DVE in geografijo. Vsebine, ki jih obravnavajo
učbeniki za DVE, so v kontekst »evropskega prostora« postavljene zlasti v novejših materia-
lih, čeprav je nekaj tovrstnih primerov mogoče najti tudi v starejših učbenikih. Navajamo pri-
mer rabe v novejšem materialu za pouk DVE, kjer je koncept človekovih pravic predstavljen
skozi »evropski prostorski pogled«, ki ga lahko razberemo iz rabe prostorske reference na sa-
mem začetku besedila, kjer je eksplicirana le Evropa (v Evropi), medtem ko so ostale geopoli-
tične entitete vsebovane v posplošeni formulaciji (drugod po svetu):
(9)
»Vsakdo je najprej človek:
V Evropi in drugod po svetu so posamezniki in skupine uporabljali vojsko, policijo in sodstvo – torej sred-
stva oblasti – za izvajanje zločinov nad svojimi sodržavljani. Ob koncu Druge svetovne vojne je člove-
štvo spoznalo, da se mora zaščititi pred zlorabami državne oblasti. Organizacija združenih narodov je
sprejela Splošno deklaracijo o pravicah človeka.« (Černič Istenič idr., 1999: 15; poudarila J. Ž.)
V primeru geografije se morda na prvi pogled zdi, da učbeniki, ki obravnavajo, denimo, Ame-
riko ali Azijo, ne odražajo evrocentričnega stališča. A to ne drži, saj so ne-evropske geograf-
ske in geopolitične entitete vedno vsaj uvodoma (če ne tudi v nadaljevanju prikaza) predsta-
vljene primerjalno glede na Evropo. Oglejmo si tak primer:
(10)
»V Kanadi, ki je tako velika kot Evropa, je skoro vse prebivalstvo naseljeno v 200 do 300 km širokem,
toda 5000 km dolgem pasu ob južni meji med obema oceanoma. Zato in zaradi skoro praznih po-
krajin na severu, ki imajo veliko rud in lesa in prek katerih vodijo najkrajše poti v Evropo in Azijo, je
dobro prometno omrežje zanjo posebno pomembno.« (Kranjec et al, 1985: 158; poudarila J. Ž.)
Glej opombo 54.
