Page 54 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 54
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
li toliko prostora. Zamolčano je dejstvo, da je bil ta prostor odmerjen zgo-
dovini balkanskih narodov in njihovi skupni državi Jugoslaviji. Učni načrt
iz leta 1983 (1983: 272) pravi namreč takole:
»Globalna naloga pouka zgodovine v osnovni šoli je: spoznavanja in razumeva-
nje razvoja človekove družbe, slovenskega in ostalih narodov in narodnosti Ju-
goslavije, poznavanje narodnoosvobodilnega boja in povojnega razvoja sociali-
stične samoupravne skupnosti«.
Glede na to, da je »umeščanje slovenske zgodovine v evropski okvir«
eno od kurikularnih izhodišč,31 si oglejmo si še primer, kjer se tovrstni in-
stitucionalni kontekst kaže implicitno, skozi institucionalno avtoriteto av-
torja/avtorjev učbenika, ki s pomočjo distanciranega prikaza (tj. odsotnost
izjavitelja v diskurzu in vpeljava Slovenije v vlogi subjekta) vsebino (lahko)
predstavlja kot objektivno vednost:
(4)
»Na socialno podobo /tj. Slovenije, op. J. Ž./ vplivajo značilne poteze kapitali-
stičnega gospodarstva. V desetletju se je družba močno razslojila. Manjši del pre-
bivalstva je bogat, mnogo družin pa komaj zasluži za preživetje. Toda med nekda-
njimi komunističnimi državami velja Slovenija za tisto, ki je uspešno prehodila pot v novi
politični in gospodarski sistem ter se po razvitosti lahko primerja s slabše razvitimi državami
Evropske unije. Prav hitra včlanitev v družino evropskih držav je poglavitna slovenska
zunanjepolitična opredelitev.« (Dolenc idr., 2008: 165; poudarila J. Ž.)
Odlomek na kratko predstavlja razvoj slovenske države po osamosvoji-
tvi. Prikazana je skozi razmerje dveh družbeno političnih sistemov (tj. nek-
danji komunizem : sedanji kapitalizem) in z medijsko (in politično) pogo-
sto (zlo)rabljeno metaforo (»Slovenija zgodba o uspehu«), ki se je posebej
intenzivno uporabljala v obdobju od slovenske osamosvojitve do vključitve
v Evropsko unijo.
Kako se v odlomku kaže zgoraj omenjena avtorjeva institucionalna av-
toriteta v opisu Evrope? Predvsem v luči opisa zgodovinskih dogodkov, ki
vključujejo predstave o ‚sodobni Evropi‘, za katero bi, izhajajoč neposre-
dno iz besedila, lahko uporabili tudi opredelitev »Evropa v Evropi«. Av-
tor oziroma avtorji kot Evropo pojmujejo skupino tistih držav, ki so vklju-
čene v Evropsko unijo, medtem ko ostale države predstavljajo »evropske-
ga Drugega«. Tja sodijo države, ki niso vključene v EU in imajo »komu-
nistično preteklost«.
Prim. UN Zgodovina, 2003: 7, kjer med opredelitve splošnih ciljev sodi tudi pridobivanje
»vedenja o kulturni dediščini v splošnem in nacionalnem okviru in dojemljivost za evropske
kulturne in civilizacijske življenjske vrednote«.
li toliko prostora. Zamolčano je dejstvo, da je bil ta prostor odmerjen zgo-
dovini balkanskih narodov in njihovi skupni državi Jugoslaviji. Učni načrt
iz leta 1983 (1983: 272) pravi namreč takole:
»Globalna naloga pouka zgodovine v osnovni šoli je: spoznavanja in razumeva-
nje razvoja človekove družbe, slovenskega in ostalih narodov in narodnosti Ju-
goslavije, poznavanje narodnoosvobodilnega boja in povojnega razvoja sociali-
stične samoupravne skupnosti«.
Glede na to, da je »umeščanje slovenske zgodovine v evropski okvir«
eno od kurikularnih izhodišč,31 si oglejmo si še primer, kjer se tovrstni in-
stitucionalni kontekst kaže implicitno, skozi institucionalno avtoriteto av-
torja/avtorjev učbenika, ki s pomočjo distanciranega prikaza (tj. odsotnost
izjavitelja v diskurzu in vpeljava Slovenije v vlogi subjekta) vsebino (lahko)
predstavlja kot objektivno vednost:
(4)
»Na socialno podobo /tj. Slovenije, op. J. Ž./ vplivajo značilne poteze kapitali-
stičnega gospodarstva. V desetletju se je družba močno razslojila. Manjši del pre-
bivalstva je bogat, mnogo družin pa komaj zasluži za preživetje. Toda med nekda-
njimi komunističnimi državami velja Slovenija za tisto, ki je uspešno prehodila pot v novi
politični in gospodarski sistem ter se po razvitosti lahko primerja s slabše razvitimi državami
Evropske unije. Prav hitra včlanitev v družino evropskih držav je poglavitna slovenska
zunanjepolitična opredelitev.« (Dolenc idr., 2008: 165; poudarila J. Ž.)
Odlomek na kratko predstavlja razvoj slovenske države po osamosvoji-
tvi. Prikazana je skozi razmerje dveh družbeno političnih sistemov (tj. nek-
danji komunizem : sedanji kapitalizem) in z medijsko (in politično) pogo-
sto (zlo)rabljeno metaforo (»Slovenija zgodba o uspehu«), ki se je posebej
intenzivno uporabljala v obdobju od slovenske osamosvojitve do vključitve
v Evropsko unijo.
Kako se v odlomku kaže zgoraj omenjena avtorjeva institucionalna av-
toriteta v opisu Evrope? Predvsem v luči opisa zgodovinskih dogodkov, ki
vključujejo predstave o ‚sodobni Evropi‘, za katero bi, izhajajoč neposre-
dno iz besedila, lahko uporabili tudi opredelitev »Evropa v Evropi«. Av-
tor oziroma avtorji kot Evropo pojmujejo skupino tistih držav, ki so vklju-
čene v Evropsko unijo, medtem ko ostale države predstavljajo »evropske-
ga Drugega«. Tja sodijo države, ki niso vključene v EU in imajo »komu-
nistično preteklost«.
Prim. UN Zgodovina, 2003: 7, kjer med opredelitve splošnih ciljev sodi tudi pridobivanje
»vedenja o kulturni dediščini v splošnem in nacionalnem okviru in dojemljivost za evropske
kulturne in civilizacijske življenjske vrednote«.
