Page 53 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 53
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
brane zgodovinske dogodke, procese in pojave obravnavati v »evropski
perspektivi«, četudi ta za njihov prikaz ni bistvena referenca.28 V tem po-
gledu je zanimiva okoliščina, da se Evropa v naslovih (in podnaslovih) naj-
večkrat pojavi v zgodovinskih učbenikih za sedmi razred osemletke in
osmi razred devetletke, čeprav bi v skladu s kurikulom bolj eksplicitno
»evropsko perspektivo« pričakovali v zadnjem letu učenja, ko je v okviru
učnih vsebin predvidena tako imenovana zgodovina 20. stoletja.29
Druga značilnost, ki jo je mogoče razumeti v povezavi z institucional-
nim kontekstom, je raba pojma Evropa v okviru konstrukcije nacional-
ne identitete, kar je mogoče zaslediti zlasti v novejših učbeniških materia-
lih. Iz besedil je namreč pogosto mogoče eksplicitno ali implicitno razbra-
ti »nove učne smernice«, ki so jih družbene spremembe prinesle na ravni
vsebin pouka zgodovine. Kažejo se zlasti v poudarjanju, da Slovenija sodi v
Evropo, da je del »evropske družine«, da je neločljiva sestavina »evropske
civilizacije«. Obenem je v teh primerih izpuščeni oziroma zamolčani del
tovrstne nacionalne konstrukcije povezava med Slovenijo, Slovenci in Bal-
kanom ter jugoslovansko socialistično preteklostjo.30
Tak primer najdemo v uvodnih besedah učbenika za 7. razred iz leta 1997:
(3)
»Novi učni načrt predvideva pri pouku zgodovine v osnovni šoli pomembne
spremembe: več pozornosti kot prej posveča problemom družbene in kulturne
zgodovine, slovensko zgodovino umešča v širši, evropski zgodovinski okvir, s čimer pove-
čuje obseg evropske in obče zgodovinske snovi, posebej pa spodbuja tudi k obravnavi
človekovega vsakdanjika, njegovega obzorja in vsakokratnih, življenjskih razmer
v preteklosti.« (Žvanut in Vodopivec, 1996: 3; poudarila J. Ž.)
Iz odlomka lahko razberemo tele ključne poudarke: pomembne spre-
membe v učnem načrtu so povezane poučevanjem nacionalne zgodovi-
ne v evropskem kontekstu (tj. »umeščanje slovenske zgodovine v evropski
okvir«) in da je evropska zgodovina tisto vsebinsko izhodišče, ki mu je na-
menjeno več pozornosti (tj. »povečevanje obsega evropske zgodovinske
snovi«). Implicitna ostaja predpostavka, da prejšnji učni načrti (in posle-
dično tudi učbeniki) slovenske zgodovine niso umeščali v evropski okvir
(ali vsaj ne tako pogosto) in da tudi sami evropski zgodovini niso namenja-
V sklopu pregledanih materialov za pouk GEO in DVE je ta podatek zanemarljiv, razen v pri-
meru geografskih učbenikov za šesti razred osemletke in sedmi razred devetletke, kjer je učna
tematika posvečena ‘geografiji Evrope’.
Glej kvantitativni pregled rabe pojma Evropa v okviru naslovov.
O kompleksnosti in različnih vidikih konstrukcije nacionalne identitete Slovencev v Evropi
glej Vezovnik, 2007.
brane zgodovinske dogodke, procese in pojave obravnavati v »evropski
perspektivi«, četudi ta za njihov prikaz ni bistvena referenca.28 V tem po-
gledu je zanimiva okoliščina, da se Evropa v naslovih (in podnaslovih) naj-
večkrat pojavi v zgodovinskih učbenikih za sedmi razred osemletke in
osmi razred devetletke, čeprav bi v skladu s kurikulom bolj eksplicitno
»evropsko perspektivo« pričakovali v zadnjem letu učenja, ko je v okviru
učnih vsebin predvidena tako imenovana zgodovina 20. stoletja.29
Druga značilnost, ki jo je mogoče razumeti v povezavi z institucional-
nim kontekstom, je raba pojma Evropa v okviru konstrukcije nacional-
ne identitete, kar je mogoče zaslediti zlasti v novejših učbeniških materia-
lih. Iz besedil je namreč pogosto mogoče eksplicitno ali implicitno razbra-
ti »nove učne smernice«, ki so jih družbene spremembe prinesle na ravni
vsebin pouka zgodovine. Kažejo se zlasti v poudarjanju, da Slovenija sodi v
Evropo, da je del »evropske družine«, da je neločljiva sestavina »evropske
civilizacije«. Obenem je v teh primerih izpuščeni oziroma zamolčani del
tovrstne nacionalne konstrukcije povezava med Slovenijo, Slovenci in Bal-
kanom ter jugoslovansko socialistično preteklostjo.30
Tak primer najdemo v uvodnih besedah učbenika za 7. razred iz leta 1997:
(3)
»Novi učni načrt predvideva pri pouku zgodovine v osnovni šoli pomembne
spremembe: več pozornosti kot prej posveča problemom družbene in kulturne
zgodovine, slovensko zgodovino umešča v širši, evropski zgodovinski okvir, s čimer pove-
čuje obseg evropske in obče zgodovinske snovi, posebej pa spodbuja tudi k obravnavi
človekovega vsakdanjika, njegovega obzorja in vsakokratnih, življenjskih razmer
v preteklosti.« (Žvanut in Vodopivec, 1996: 3; poudarila J. Ž.)
Iz odlomka lahko razberemo tele ključne poudarke: pomembne spre-
membe v učnem načrtu so povezane poučevanjem nacionalne zgodovi-
ne v evropskem kontekstu (tj. »umeščanje slovenske zgodovine v evropski
okvir«) in da je evropska zgodovina tisto vsebinsko izhodišče, ki mu je na-
menjeno več pozornosti (tj. »povečevanje obsega evropske zgodovinske
snovi«). Implicitna ostaja predpostavka, da prejšnji učni načrti (in posle-
dično tudi učbeniki) slovenske zgodovine niso umeščali v evropski okvir
(ali vsaj ne tako pogosto) in da tudi sami evropski zgodovini niso namenja-
V sklopu pregledanih materialov za pouk GEO in DVE je ta podatek zanemarljiv, razen v pri-
meru geografskih učbenikov za šesti razred osemletke in sedmi razred devetletke, kjer je učna
tematika posvečena ‘geografiji Evrope’.
Glej kvantitativni pregled rabe pojma Evropa v okviru naslovov.
O kompleksnosti in različnih vidikih konstrukcije nacionalne identitete Slovencev v Evropi
glej Vezovnik, 2007.
