Page 49 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 49
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
stno področje zgodovinskega dogajanja v različnih dobah in bogate zgodovin-
ske izkušnje prejšnjih generacij uvajajo učence v temeljno razumevanje življenja,
dela, miselnosti in ustvarjalnosti v preteklosti, obenem pa pomenijo orientacijo
za življenje v sedanjosti in prihodnosti.«
Pregled vsebin starejše in prenovljene različice učnega načrta pokaže, da
je vsako seznanjanje »z dogodki, pojavi in procesi posameznih obdobij člo-
veške zgodovine« vpisano v širši kontekst evropskega prostora in dogod-
kov, pojavov in procesov, ki so se v njem odvili. »Evropa« je pojmovana
kot izhodiščna tematika obče zgodovine, kot referenčna točka za orienti-
ranje v času in prostoru (slednje velja za eno od temeljnih zmožnosti, ki naj
bi jih učenci usvojili pri pouku zgodovine), ki je v nekaterih obdobjih poj-
movana celo kot samostojna kategorija (tj. »evropska zgodovina«). Toda
vlogo že omenjene referenčne točke Evropa pogosto opravlja tudi v okviru
bodisi spoznavanja in razumevanja dogodkov iz širše, svetovne zgodovine
(npr. »Evropa in svet«) kakor tudi ožje, narodne zgodovine (npr. »zgodo-
vina Slovencev in Evropa«). Omenjena razmerja nam neposredno razkri-
vajo zlasti eksplicitne formulacije Evrope v okviru vsebinskih ciljev učnega
načrta, saj se pojavljajo kot temeljne sestavine posameznih učnih vsebin. Z
izjemo 6. razreda, kjer smo že omenili nekoliko drugačno vsebinsko zasno-
vo, nam natančnejši pregled po ostalih razredih razkrije:
– da se Evropa v 7. razredu na ravni učnih vsebin pojavi v 8 primerih,
od tega 3-krat kot širši tematski sklop (Evropa po razpadu zahodnorimske-
ga cesarstva; Evropski srednji vek; Južni Slovani in turško prodiranje v Evro-
po) in 5-krat kot ožja oziroma specifična tematika (npr. Makedonska drža-
va: helenistična kultura in njen vpliv na Evropo v okviru vsebinskega sklo-
pa Stari Grki).
– da se pojem Evropa v učnih vsebinah za 8. razred pojavi največkrat in
da je omenjene učne vsebine v najširšem smislu mogoče opredeliti tudi kot
»evropsko zgodovino«, ki kot niz dogodkov, pojavov in procesov v izbra-
nem časovnem obdobju (od 15. do 19. stoletja) predstavlja osrednjo in sa-
mostojno učno tematiko v okviru spoznavanja obče (svetovne) zgodovi-
ne. Zabeležimo lahko 20 pojavitev, od tega je Evropi v celoti posvečeno 5
od skupaj 8 širših tematskih sklopov (Evropa in svet od 15. do 18. stoletja;
Evropa in svet na prehodu v 19. stoletje; Evropa v obdobju 1815-1848; Leto
1848 v Evropi in pri nas; Evropa po letu 1848)20, ki jih dopolnjuje še 13 po-
javitev v okviru ožjih tem.
V prvem sklopu Evropa in svet od 15. do 18. stoletja lahko najdemo tudi dva podsklopa, kjer je
prav tako eksplicitno uporabljen pojem Evropa (Reformacija v Evropi in na Slovenskem; Go-
spodarski razvoj v Evropi od 16. do 18. stoletja).
stno področje zgodovinskega dogajanja v različnih dobah in bogate zgodovin-
ske izkušnje prejšnjih generacij uvajajo učence v temeljno razumevanje življenja,
dela, miselnosti in ustvarjalnosti v preteklosti, obenem pa pomenijo orientacijo
za življenje v sedanjosti in prihodnosti.«
Pregled vsebin starejše in prenovljene različice učnega načrta pokaže, da
je vsako seznanjanje »z dogodki, pojavi in procesi posameznih obdobij člo-
veške zgodovine« vpisano v širši kontekst evropskega prostora in dogod-
kov, pojavov in procesov, ki so se v njem odvili. »Evropa« je pojmovana
kot izhodiščna tematika obče zgodovine, kot referenčna točka za orienti-
ranje v času in prostoru (slednje velja za eno od temeljnih zmožnosti, ki naj
bi jih učenci usvojili pri pouku zgodovine), ki je v nekaterih obdobjih poj-
movana celo kot samostojna kategorija (tj. »evropska zgodovina«). Toda
vlogo že omenjene referenčne točke Evropa pogosto opravlja tudi v okviru
bodisi spoznavanja in razumevanja dogodkov iz širše, svetovne zgodovine
(npr. »Evropa in svet«) kakor tudi ožje, narodne zgodovine (npr. »zgodo-
vina Slovencev in Evropa«). Omenjena razmerja nam neposredno razkri-
vajo zlasti eksplicitne formulacije Evrope v okviru vsebinskih ciljev učnega
načrta, saj se pojavljajo kot temeljne sestavine posameznih učnih vsebin. Z
izjemo 6. razreda, kjer smo že omenili nekoliko drugačno vsebinsko zasno-
vo, nam natančnejši pregled po ostalih razredih razkrije:
– da se Evropa v 7. razredu na ravni učnih vsebin pojavi v 8 primerih,
od tega 3-krat kot širši tematski sklop (Evropa po razpadu zahodnorimske-
ga cesarstva; Evropski srednji vek; Južni Slovani in turško prodiranje v Evro-
po) in 5-krat kot ožja oziroma specifična tematika (npr. Makedonska drža-
va: helenistična kultura in njen vpliv na Evropo v okviru vsebinskega sklo-
pa Stari Grki).
– da se pojem Evropa v učnih vsebinah za 8. razred pojavi največkrat in
da je omenjene učne vsebine v najširšem smislu mogoče opredeliti tudi kot
»evropsko zgodovino«, ki kot niz dogodkov, pojavov in procesov v izbra-
nem časovnem obdobju (od 15. do 19. stoletja) predstavlja osrednjo in sa-
mostojno učno tematiko v okviru spoznavanja obče (svetovne) zgodovi-
ne. Zabeležimo lahko 20 pojavitev, od tega je Evropi v celoti posvečeno 5
od skupaj 8 širših tematskih sklopov (Evropa in svet od 15. do 18. stoletja;
Evropa in svet na prehodu v 19. stoletje; Evropa v obdobju 1815-1848; Leto
1848 v Evropi in pri nas; Evropa po letu 1848)20, ki jih dopolnjuje še 13 po-
javitev v okviru ožjih tem.
V prvem sklopu Evropa in svet od 15. do 18. stoletja lahko najdemo tudi dva podsklopa, kjer je
prav tako eksplicitno uporabljen pojem Evropa (Reformacija v Evropi in na Slovenskem; Go-
spodarski razvoj v Evropi od 16. do 18. stoletja).
