Page 50 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 50
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– da se v 9. razredu pojavitve Evrope v primerjavi z 8. razredom bistveno
zmanjšajo (zabeležimo lahko 8 pojavitev) in da so omejene zgolj na speci-
fične teme v okviru širših vsebinskih sklopov (npr. Pakt Hitler-Stalin, Za-
četek vojne v Evropi v okviru sklopa Druga svetovna vojna; Integracijski pro-
cesi v Evropi v okviru sklopa Svet po drugi svetovni vojni).21
Tabela 4: Pojavitve pojma Evropa na ravni predlaganih učnih vsebin (UN Zgodovi-
na, 2003)
Razred Evropa - širši tematski sklop Evropa - ožji tematski skop
6. razred
0/5 0/22
7. razred 0% 0%
8. razred 3/6 5/53
50 % 9,43 %
9. razred
7/8 13/57
87,5 % 22,8 %
0/8 8/54
0% 14,81 %
Če učne vsebine nekoliko pogledamo še z vidika reprezentacije Evrope,
lahko rečemo, da je v naslovih Evropo mogoče razumeti kot samostojno
geografsko, kulturno in deloma tudi politično entiteto, kjer se ta izhodišča
med seboj prepletajo in različno izstopajo glede na zgodovinski vidik, ki ga
učna vsebina želi osvetliti (npr. Evropski srednji vek, Evropa v obdobju 1815-
1848; Odporniška gibanja v zasedeni Evropi, Hladna vojna: spor med zave-
zniki in delitev Evrope na Vzhodno in Zahodno itn.). Iz naslovov je mogo-
če tudi razbrati, da je Evropa predstavljena kot samoumevna kategorija, ka-
tere pojmovanje je določeno s sodobnimi opredelitvami, kar je problema-
tično zlasti za tista historična obdobja, ko »Evropa« kot kulturna in poli-
tična entiteta še ni »obstajala« (npr. Evropski srednji vek). Posebej opazna
je konstrukcija pomena Evrope v odnosu do »drugega«, ki predstavlja ele-
ment »ne-evropskosti« ali »izvenevropskosti« (npr. Novi svet; Evropa in
svet; Zunajevropske dežele itn.) ali »drugega« zaznamuje v okviru elemen-
tov nacionalne zgodovine znotraj »evropskega prostora« (npr. Leto 1848
v Evropi in pri nas; Jugoslavija med Vzhodom in Zahodom).
V učnih načrtih za pouk zgodovine v 8. letni osnovni šoli so bile vsebine razporejene tako, da
so učenci v 6. razredu obravnavali obdobja od prazgodovine do konca srednjega veka, v 7. ra-
zredu obdobje 17. do 19. stoletja, v 8. razredu pa 20. stoletje. Vzporedno je bilo veliko število
vsebin namenjenih zgodovini južnoslovanskih narodov ter deloma nacionalni zgodovini, v 8.
razredu velik del zlasti NOB in povojni Jugoslaviji.
– da se v 9. razredu pojavitve Evrope v primerjavi z 8. razredom bistveno
zmanjšajo (zabeležimo lahko 8 pojavitev) in da so omejene zgolj na speci-
fične teme v okviru širših vsebinskih sklopov (npr. Pakt Hitler-Stalin, Za-
četek vojne v Evropi v okviru sklopa Druga svetovna vojna; Integracijski pro-
cesi v Evropi v okviru sklopa Svet po drugi svetovni vojni).21
Tabela 4: Pojavitve pojma Evropa na ravni predlaganih učnih vsebin (UN Zgodovi-
na, 2003)
Razred Evropa - širši tematski sklop Evropa - ožji tematski skop
6. razred
0/5 0/22
7. razred 0% 0%
8. razred 3/6 5/53
50 % 9,43 %
9. razred
7/8 13/57
87,5 % 22,8 %
0/8 8/54
0% 14,81 %
Če učne vsebine nekoliko pogledamo še z vidika reprezentacije Evrope,
lahko rečemo, da je v naslovih Evropo mogoče razumeti kot samostojno
geografsko, kulturno in deloma tudi politično entiteto, kjer se ta izhodišča
med seboj prepletajo in različno izstopajo glede na zgodovinski vidik, ki ga
učna vsebina želi osvetliti (npr. Evropski srednji vek, Evropa v obdobju 1815-
1848; Odporniška gibanja v zasedeni Evropi, Hladna vojna: spor med zave-
zniki in delitev Evrope na Vzhodno in Zahodno itn.). Iz naslovov je mogo-
če tudi razbrati, da je Evropa predstavljena kot samoumevna kategorija, ka-
tere pojmovanje je določeno s sodobnimi opredelitvami, kar je problema-
tično zlasti za tista historična obdobja, ko »Evropa« kot kulturna in poli-
tična entiteta še ni »obstajala« (npr. Evropski srednji vek). Posebej opazna
je konstrukcija pomena Evrope v odnosu do »drugega«, ki predstavlja ele-
ment »ne-evropskosti« ali »izvenevropskosti« (npr. Novi svet; Evropa in
svet; Zunajevropske dežele itn.) ali »drugega« zaznamuje v okviru elemen-
tov nacionalne zgodovine znotraj »evropskega prostora« (npr. Leto 1848
v Evropi in pri nas; Jugoslavija med Vzhodom in Zahodom).
V učnih načrtih za pouk zgodovine v 8. letni osnovni šoli so bile vsebine razporejene tako, da
so učenci v 6. razredu obravnavali obdobja od prazgodovine do konca srednjega veka, v 7. ra-
zredu obdobje 17. do 19. stoletja, v 8. razredu pa 20. stoletje. Vzporedno je bilo veliko število
vsebin namenjenih zgodovini južnoslovanskih narodov ter deloma nacionalni zgodovini, v 8.
razredu velik del zlasti NOB in povojni Jugoslaviji.
