Page 48 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 48
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
nja (od 6. do 8. razreda). V okviru omenjenih obdobij je bilo veliko prosto-
ra namenjenega tudi razmeroma podrobni obravnavi zgodovine Slovencev
in tistih južnoslovanskih narodov, ki so sestavljali nekdanjo skupno drža-
vo Jugoslavijo.
Na drugi strani se posodobljeni učni načrt v kontekstu nacionalne zgo-
dovine omejuje zgolj na Slovence (tudi kadar so obravnavani v kontekstu
skupne, »jugoslovanske« preteklosti), z vidika konceptualnih sprememb
pa prinaša dodatno novost. Upoštevajoč okvirno diahrono izhodišče, uva-
ja namreč tudi pristop, ki poleg spoznavanja najpomembnejših dogodkov
človeške zgodovine predvideva tudi neposredni, splošnejši in ne zgolj do-
godkovni vpogled v »civilizacijske dosežke«. Gre za vsebine, ki temelji-
jo na podrobnejšem spoznavanju navad, kulturnih dosežkov, dognanj in
vsakdanjega življenja v različnih družbenih, kulturnih in časovnih okvi-
rih, ter so obravnavane kot samostojne tematike. Posebnost v tem pogle-
du predstavlja zlasti 1. leto učenja (6. razred), ki je v celoti zasnovano tako,
da se učenci z zgodovino seznanijo izključno preko posameznih pojmov in
procesov, ki so obravnavani sicer diahrono in v luči glavnih zgodovinskih
obdobij, a izven konteksta konkretnih dogodkov (naštejmo le nekaj tovr-
stnih vsebin: arhitektura, pisava in knjiga, veliki izumi, družina, vloga žen-
ske in otrok, šolanje).
Raba pojma Evropa v učnih ciljih učnega načrta za zgodovino18
V oris širšega konteksta smo postavili tudi raziskovanje rabe pojma
Evropa, kot se ta pojavlja učnem načrtu. Vsaka analiza učbeniškega gradi-
va je neposredno povezana tudi s temeljnimi kurikularnimi opredelitvami
in cilji predmeta, katerih uresničitev naj bi vsak potrjen učbenik tudi pred-
stavljal. V učnem načrtu za osnovnošolski pouk zgodovine iz leta 200319
tako beremo:
»Med temeljne namene osnovnošolskega pouka zgodovine sodi vzbujanje
učenčevega interesa za spoznavanje preteklosti in zanimanja za novosti. Učni
predmet jih zagotavlja s tem, da učence seznanja z najpomembnejšimi dogod-
ki, pojavi in procesi posameznih obdobij človeške zgodovine. Široko in raznovr-
V primerjavi z učnim načrtom za zgodovino pregled učnih načrtov za geografijo in DVE gle-
de rabe pojma Evropa kaže nekoliko drugačno podobo. Evropa se v obeh pojavlja redkeje in
vedno kot samostojna vsebina: v UN za geografijo se Evropa kot samostojna vsebina pojavi le
v 7. razredu devetletke (6. razred stare osemletke). V učnem načrtu za DVE v devetletki (iz-
brali smo trenutno veljavno različico iz leta 2000) Evropo najdemo le v okviru izbirne vsebi-
ne o »Združeni Evropi«, medtem ko stari učni načrt za za DVE v osemletki pojma Evropa
na ravni predvidenih vsebin ne vsebuje.
UN Zgodovina, 2003: 5.
nja (od 6. do 8. razreda). V okviru omenjenih obdobij je bilo veliko prosto-
ra namenjenega tudi razmeroma podrobni obravnavi zgodovine Slovencev
in tistih južnoslovanskih narodov, ki so sestavljali nekdanjo skupno drža-
vo Jugoslavijo.
Na drugi strani se posodobljeni učni načrt v kontekstu nacionalne zgo-
dovine omejuje zgolj na Slovence (tudi kadar so obravnavani v kontekstu
skupne, »jugoslovanske« preteklosti), z vidika konceptualnih sprememb
pa prinaša dodatno novost. Upoštevajoč okvirno diahrono izhodišče, uva-
ja namreč tudi pristop, ki poleg spoznavanja najpomembnejših dogodkov
človeške zgodovine predvideva tudi neposredni, splošnejši in ne zgolj do-
godkovni vpogled v »civilizacijske dosežke«. Gre za vsebine, ki temelji-
jo na podrobnejšem spoznavanju navad, kulturnih dosežkov, dognanj in
vsakdanjega življenja v različnih družbenih, kulturnih in časovnih okvi-
rih, ter so obravnavane kot samostojne tematike. Posebnost v tem pogle-
du predstavlja zlasti 1. leto učenja (6. razred), ki je v celoti zasnovano tako,
da se učenci z zgodovino seznanijo izključno preko posameznih pojmov in
procesov, ki so obravnavani sicer diahrono in v luči glavnih zgodovinskih
obdobij, a izven konteksta konkretnih dogodkov (naštejmo le nekaj tovr-
stnih vsebin: arhitektura, pisava in knjiga, veliki izumi, družina, vloga žen-
ske in otrok, šolanje).
Raba pojma Evropa v učnih ciljih učnega načrta za zgodovino18
V oris širšega konteksta smo postavili tudi raziskovanje rabe pojma
Evropa, kot se ta pojavlja učnem načrtu. Vsaka analiza učbeniškega gradi-
va je neposredno povezana tudi s temeljnimi kurikularnimi opredelitvami
in cilji predmeta, katerih uresničitev naj bi vsak potrjen učbenik tudi pred-
stavljal. V učnem načrtu za osnovnošolski pouk zgodovine iz leta 200319
tako beremo:
»Med temeljne namene osnovnošolskega pouka zgodovine sodi vzbujanje
učenčevega interesa za spoznavanje preteklosti in zanimanja za novosti. Učni
predmet jih zagotavlja s tem, da učence seznanja z najpomembnejšimi dogod-
ki, pojavi in procesi posameznih obdobij človeške zgodovine. Široko in raznovr-
V primerjavi z učnim načrtom za zgodovino pregled učnih načrtov za geografijo in DVE gle-
de rabe pojma Evropa kaže nekoliko drugačno podobo. Evropa se v obeh pojavlja redkeje in
vedno kot samostojna vsebina: v UN za geografijo se Evropa kot samostojna vsebina pojavi le
v 7. razredu devetletke (6. razred stare osemletke). V učnem načrtu za DVE v devetletki (iz-
brali smo trenutno veljavno različico iz leta 2000) Evropo najdemo le v okviru izbirne vsebi-
ne o »Združeni Evropi«, medtem ko stari učni načrt za za DVE v osemletki pojma Evropa
na ravni predvidenih vsebin ne vsebuje.
UN Zgodovina, 2003: 5.
