Page 46 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 46
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
tekstualizirano s sodobnim pogledom nanjo. Opredelitev Velike Britani-
je in Francije kot »stebrov evropske demokracije« brez dodatnih pomen-
skih dopolnil, na kaj se sintagma ‚evropska demokracija‘ dejansko nana-
ša, implicira tudi povezavo s sočasnimi razmerami v Evropi, ali vsaj z raz-
merami iz druge polovice 20. stoletja, saj v obdobju bodisi versajske Evro-
pe ali začetka druge svetovne vojne o pojavu »evropske demokracije« tež-
ko govorimo. Zato takšno pojmovanje Evrope bolj kot v kontekstu druge
svetovne vojne razumemo v luči konstrukcije sodobnih evropskih demo-
kratičnih ureditev.
Kot ilustracijo navajamo še drug primer obravnave istega dogodka, ki
sodi v učbenik iz starejšega obdobja in kjer je z vidika časovne perspektive
raba pojma Evropa nezaznamovana, lahko pa, denimo, opazimo kolektiv-
no reprezentacijo tako imenovane »antifašistične Evrope«, ki ji grozi ne-
varni »drugi« in ga v tem primeru pooseblja Nemčija:
(2)
»Začetek svetovnega spopada, usoda Poljske:
Po uničenju Češkoslovaške je dobila fašistična napadalnost nove razsežnosti.
Hitlerjeva gesla, da želi le združitev nemškega naroda v Reichu, so se izkazala
kot laž. Evropski narodi so vse bolj spoznavali fašistično nevarnost. Množice, povezane
v ljudskih frontah, so zahtevale odločen nastop proti rastoči nevarnosti. Nevar-
nost sta spoznali tudi Velika Britanija in Francija, vendar na vojno nista bili niti vojaško
niti politično pripravljeni.« (Božič in Weber, 1987: 56; poudarila J. Ž.)
Mejniki v osnovnošolskem pouku zgodovine, učni načrt in učbeniki
V okviru kontekstualizacije izbranega učbeniškega materiala na ravni
povezovanja pedagoškega konteksta z diskurzom o Evropi je treba osve-
tliti tudi nekaj mejnikov, ki izhajajo iz družbenih sprememb v Sloveniji in
so tesno povezani s kurikularno prenovo šolstva v najširšem smislu kakor
tudi s specialno-didaktično prenovo, ki je potekala v okviru posameznih
predmetov.
V tem pogledu je pomembna zlasti šolska reforma, katere končni re-
zultat predstavlja vpeljava devetletnega osnovnošolskega izobraževanja
(1996)14 in ki je v vse programe prinesla precej sprememb – tako v smi-
slu didaktičnih strategij (in posodobitve učnih pripomočkov, torej tudi uč-
benikov), kakor na ravni vsebin. Didaktične spremembe so v glavnem po-
vezane z razvojem kurikulov, didaktične in pedagoške znanosti, medtem
ko je vsebinska prenova tesno povezana tudi s konkretnimi družbenimi
spremembami v Sloveniji (tj. »osamosvojitev«, sprememba družbeno-po-
ZOsn, UrL RS št. 12/1996.
tekstualizirano s sodobnim pogledom nanjo. Opredelitev Velike Britani-
je in Francije kot »stebrov evropske demokracije« brez dodatnih pomen-
skih dopolnil, na kaj se sintagma ‚evropska demokracija‘ dejansko nana-
ša, implicira tudi povezavo s sočasnimi razmerami v Evropi, ali vsaj z raz-
merami iz druge polovice 20. stoletja, saj v obdobju bodisi versajske Evro-
pe ali začetka druge svetovne vojne o pojavu »evropske demokracije« tež-
ko govorimo. Zato takšno pojmovanje Evrope bolj kot v kontekstu druge
svetovne vojne razumemo v luči konstrukcije sodobnih evropskih demo-
kratičnih ureditev.
Kot ilustracijo navajamo še drug primer obravnave istega dogodka, ki
sodi v učbenik iz starejšega obdobja in kjer je z vidika časovne perspektive
raba pojma Evropa nezaznamovana, lahko pa, denimo, opazimo kolektiv-
no reprezentacijo tako imenovane »antifašistične Evrope«, ki ji grozi ne-
varni »drugi« in ga v tem primeru pooseblja Nemčija:
(2)
»Začetek svetovnega spopada, usoda Poljske:
Po uničenju Češkoslovaške je dobila fašistična napadalnost nove razsežnosti.
Hitlerjeva gesla, da želi le združitev nemškega naroda v Reichu, so se izkazala
kot laž. Evropski narodi so vse bolj spoznavali fašistično nevarnost. Množice, povezane
v ljudskih frontah, so zahtevale odločen nastop proti rastoči nevarnosti. Nevar-
nost sta spoznali tudi Velika Britanija in Francija, vendar na vojno nista bili niti vojaško
niti politično pripravljeni.« (Božič in Weber, 1987: 56; poudarila J. Ž.)
Mejniki v osnovnošolskem pouku zgodovine, učni načrt in učbeniki
V okviru kontekstualizacije izbranega učbeniškega materiala na ravni
povezovanja pedagoškega konteksta z diskurzom o Evropi je treba osve-
tliti tudi nekaj mejnikov, ki izhajajo iz družbenih sprememb v Sloveniji in
so tesno povezani s kurikularno prenovo šolstva v najširšem smislu kakor
tudi s specialno-didaktično prenovo, ki je potekala v okviru posameznih
predmetov.
V tem pogledu je pomembna zlasti šolska reforma, katere končni re-
zultat predstavlja vpeljava devetletnega osnovnošolskega izobraževanja
(1996)14 in ki je v vse programe prinesla precej sprememb – tako v smi-
slu didaktičnih strategij (in posodobitve učnih pripomočkov, torej tudi uč-
benikov), kakor na ravni vsebin. Didaktične spremembe so v glavnem po-
vezane z razvojem kurikulov, didaktične in pedagoške znanosti, medtem
ko je vsebinska prenova tesno povezana tudi s konkretnimi družbenimi
spremembami v Sloveniji (tj. »osamosvojitev«, sprememba družbeno-po-
ZOsn, UrL RS št. 12/1996.
