Page 45 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 45
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
tov pa v nekoliko prenovljeni obliki nato še leta 2008. Vsebinsko se starejša
in mlajša različica bistveno ne razlikujeta, le da so v novejšo izdajo vključe-
ni sodobni dogodki z vidika nacionalne zgodovine, ki so povezani z vklju-
čitvijo Slovenije v Evropsko unijo. Pomembna značilnost učbenika je, da se
pojem Evropa zelo pogosto rabi tudi na mestih oziroma v okviru obravnave
tematik, ki za razumevanje izbranih dogodkov niso nujno oziroma nepo-
sredno z njimi povezani.11 To poudarjeno »evropsko perspektivo« v pri-
kazovanju zgodovinskih dogodkov in procesov bi bilo mogoče povezova-
ti tudi z družbeno političnimi razmerami, ki so se konec devetdesetih let
oblikovale v Evropi in Sloveniji.
V izbranem odlomku, ki obravnava začetek druge svetovne vojne, je za-
nimiva ponavljajoča se (anaforična) raba pojma Evropa, ki jasno kaže ten-
denco umeščanja dogodkov v »evropski kontekst« (dve zaporedni pono-
vitvi v uvodnem delu). 12 Četudi bi to pojmovanje Evrope morda lahko ra-
zumeli v smislu anticipirane »antifašistične Evrope«, ki bi jo v primerjavi
z Nemčijo predstavljali zaveznici v drugi svetovni vojni, Velika Britanija in
Francija, gre po našem mnenju za drugačno tvorbo pomena Evrope. Oba
opisa namreč odražata sodobnejšo perspektivo pojmovanja Evrope, ki jo
med drugim opredeljujeta tudi pojma ‚povezovanje‘ in ‚demokratičnost‘.13
V prvem primeru, ki predstavlja podnaslov odlomka, tako najdemo name-
sto omembe posamičnih držav, ki sta neposredno povezani z dogajanjem
(Velika Britanija in Francija), njuno skupinsko opredelitev, ki ju eksplici-
tno postavlja v kontekst Evrope kot specifične geopolitične entitete v da-
nem obdobju (‚versajska Evropa‘).
Ta raba ima sicer »legitimno« zgodovinsko osnovo, saj predstavlja refe-
renco na politične dogodke po koncu prve svetovne vojne (tj. mirovni kon-
gres v Parizu 1919) in tako sama zase ne odraža nujno sodobne perspekti-
ve v pojmovanju Evrope. Toda, ker sta Velika Britanija in Francija konte-
kstualizirani z dodatnim opisom Evrope (tj. ‚stebra evropske demokraci-
je‘), je iz celotnega odlomka mogoče sklepati, da ne gre zgolj za historične
opredelitve, temveč da imamo opraviti s pojmovanjem Evrope, ki je kon-
Za kvantitativni pregled rabe v učbeniku, glej tudi str. 309.
Na tem mestu velja omeniti tudi, da časovno in vsebinsko primerljivi učbenik (Kern idr.,
2007) omenjenega zgodovinskega dogodka ne prikazuje v »skupnem« evropskem konte-
kstu, temveč izključno v luči posameznih držav ali dežel, ki so z dogodkom neposredno pove-
zane.
O tem glej tudi Mastnak, 1998 in Velikonja, 2005. Za analizo medijskega poročanja glej Ža-
gar Ž., idr., 2006;Krašovec in Žagar, Ž., 2008. Reprezentacije Evrope v luči ‚povezovanja‘ in
‚demokratičnosti‘ najdemo zlasti v učbenikih za DVE (Černič Istenič idr. 1999; Černič Iste-
nič in Justin, 2004; Milharčič-Hladnik idr., 2004)
tov pa v nekoliko prenovljeni obliki nato še leta 2008. Vsebinsko se starejša
in mlajša različica bistveno ne razlikujeta, le da so v novejšo izdajo vključe-
ni sodobni dogodki z vidika nacionalne zgodovine, ki so povezani z vklju-
čitvijo Slovenije v Evropsko unijo. Pomembna značilnost učbenika je, da se
pojem Evropa zelo pogosto rabi tudi na mestih oziroma v okviru obravnave
tematik, ki za razumevanje izbranih dogodkov niso nujno oziroma nepo-
sredno z njimi povezani.11 To poudarjeno »evropsko perspektivo« v pri-
kazovanju zgodovinskih dogodkov in procesov bi bilo mogoče povezova-
ti tudi z družbeno političnimi razmerami, ki so se konec devetdesetih let
oblikovale v Evropi in Sloveniji.
V izbranem odlomku, ki obravnava začetek druge svetovne vojne, je za-
nimiva ponavljajoča se (anaforična) raba pojma Evropa, ki jasno kaže ten-
denco umeščanja dogodkov v »evropski kontekst« (dve zaporedni pono-
vitvi v uvodnem delu). 12 Četudi bi to pojmovanje Evrope morda lahko ra-
zumeli v smislu anticipirane »antifašistične Evrope«, ki bi jo v primerjavi
z Nemčijo predstavljali zaveznici v drugi svetovni vojni, Velika Britanija in
Francija, gre po našem mnenju za drugačno tvorbo pomena Evrope. Oba
opisa namreč odražata sodobnejšo perspektivo pojmovanja Evrope, ki jo
med drugim opredeljujeta tudi pojma ‚povezovanje‘ in ‚demokratičnost‘.13
V prvem primeru, ki predstavlja podnaslov odlomka, tako najdemo name-
sto omembe posamičnih držav, ki sta neposredno povezani z dogajanjem
(Velika Britanija in Francija), njuno skupinsko opredelitev, ki ju eksplici-
tno postavlja v kontekst Evrope kot specifične geopolitične entitete v da-
nem obdobju (‚versajska Evropa‘).
Ta raba ima sicer »legitimno« zgodovinsko osnovo, saj predstavlja refe-
renco na politične dogodke po koncu prve svetovne vojne (tj. mirovni kon-
gres v Parizu 1919) in tako sama zase ne odraža nujno sodobne perspekti-
ve v pojmovanju Evrope. Toda, ker sta Velika Britanija in Francija konte-
kstualizirani z dodatnim opisom Evrope (tj. ‚stebra evropske demokraci-
je‘), je iz celotnega odlomka mogoče sklepati, da ne gre zgolj za historične
opredelitve, temveč da imamo opraviti s pojmovanjem Evrope, ki je kon-
Za kvantitativni pregled rabe v učbeniku, glej tudi str. 309.
Na tem mestu velja omeniti tudi, da časovno in vsebinsko primerljivi učbenik (Kern idr.,
2007) omenjenega zgodovinskega dogodka ne prikazuje v »skupnem« evropskem konte-
kstu, temveč izključno v luči posameznih držav ali dežel, ki so z dogodkom neposredno pove-
zane.
O tem glej tudi Mastnak, 1998 in Velikonja, 2005. Za analizo medijskega poročanja glej Ža-
gar Ž., idr., 2006;Krašovec in Žagar, Ž., 2008. Reprezentacije Evrope v luči ‚povezovanja‘ in
‚demokratičnosti‘ najdemo zlasti v učbenikih za DVE (Černič Istenič idr. 1999; Černič Iste-
nič in Justin, 2004; Milharčič-Hladnik idr., 2004)
