Page 44 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 44
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
povezano s specifičnimi družbeno političnimi razmerami, ki so zarisovale
in zarisujejo osnovne predstave o tem, kaj so »Evropa«, »evropskost« in
»evropske vrednote«. Če so sodobna pojmovanja Evrope povezana pred-
vsem z »evropskimi povezovalnimi procesi«, pa to ne velja za celotno ob-
dobje zadnjih petdeset let, ki ga pokriva izbor našega učbeniškega materi-
ala. Številni drugi zgodovinski dogodki, pojavi in procesi, ki so se odvili v
evropskem prostoru pred začetkom devetdesetih let 20. stoletja, so vsakič,
ko so bili aktualni, pomembno sooblikovali pojmovanje Evrope v javni sfe-
ri in posledično puščajo sledi tudi v učbeniškem diskurzu o njej.
Kljub temu, da je Evropa oziroma njena zgodovina, kot bomo lahko vi-
deli v nadaljevanju naše analize, vseprisotna topika vseh materialov in je
predstavljena kot ‚stanovitna‘, skorajda ‚brezčasna‘ entiteta (kar kaže tudi
razmeroma redka raba kvalifikatorjev, ki bi njeno semantično vrednost za-
mejevali glede na trenutni vsebinski okvir), je mogoče opredeliti nekatere
izhodiščne razlike v pojmovanju.
Tako, denimo, učbeniki, ki so izšli pred letom 1990, zgodovinske do-
godke, pojave in procese prikazujejo tudi v okviru pojmovanja Evrope kot
razdeljene, »blokovske« geopolitične entitete, ki ga dodatno določa druž-
beno politična situacija v takratni Sloveniji kot delu socialistične Jugoslavi-
je. Učbeniki, izdani po letu 1990, »blokovsko Evropo« v glavnem obrav-
navajo (le še) kot enega od zgodovinskih dogodkov (v okviru predpisanih
tem), medtem ko so obravnavane vsebine pogosto prikazane v okviru pou-
darjenih predstav o »združeni«, »demokratični Evropi«, na katero se te-
sno navezuje tudi prikazovanje zgodovine slovenske države in njene vklju-
čitve v evropske institucije.
Oglejmo si primer iz izbranega sodobnega učbenika, kjer v pojmovanju
Evrope lahko najdemo tudi omenjene perspektive.
(1)
»Zaščitnici versajske Evrope nepripravljeni na vojno:
Zmagovalki prve svetovne vojne in stebra evropske demokracije Velika Britanija in Fran-
cija, nista storili ničesar, da bi Nemčiji preprečili priključitev Posarja, Avstrije in
Češke. Zaradi tega sta bili njuni vladi pod hudim pritiskom domačega proti-
nemško razpoloženega prebivalstva. Ko se je Nemčija obrnila proti Poljski, ni-
sta bili več pripravljeni popuščati Hitlerjevim zahtevam, zato sta Francija in Ve-
lika Britanija Poljski zagotovili nedotakljivost njenih meja.« (Dolenc idr., 2008:
74; poudarila J. Ž.)
Učbenik, kjer najdemo pravkar navedeni odlomek, obravnava zgodovi-
no 20. stoletja in je bil prvič izdan leta 1997, v skladu s prenovo učnih načr-
povezano s specifičnimi družbeno političnimi razmerami, ki so zarisovale
in zarisujejo osnovne predstave o tem, kaj so »Evropa«, »evropskost« in
»evropske vrednote«. Če so sodobna pojmovanja Evrope povezana pred-
vsem z »evropskimi povezovalnimi procesi«, pa to ne velja za celotno ob-
dobje zadnjih petdeset let, ki ga pokriva izbor našega učbeniškega materi-
ala. Številni drugi zgodovinski dogodki, pojavi in procesi, ki so se odvili v
evropskem prostoru pred začetkom devetdesetih let 20. stoletja, so vsakič,
ko so bili aktualni, pomembno sooblikovali pojmovanje Evrope v javni sfe-
ri in posledično puščajo sledi tudi v učbeniškem diskurzu o njej.
Kljub temu, da je Evropa oziroma njena zgodovina, kot bomo lahko vi-
deli v nadaljevanju naše analize, vseprisotna topika vseh materialov in je
predstavljena kot ‚stanovitna‘, skorajda ‚brezčasna‘ entiteta (kar kaže tudi
razmeroma redka raba kvalifikatorjev, ki bi njeno semantično vrednost za-
mejevali glede na trenutni vsebinski okvir), je mogoče opredeliti nekatere
izhodiščne razlike v pojmovanju.
Tako, denimo, učbeniki, ki so izšli pred letom 1990, zgodovinske do-
godke, pojave in procese prikazujejo tudi v okviru pojmovanja Evrope kot
razdeljene, »blokovske« geopolitične entitete, ki ga dodatno določa druž-
beno politična situacija v takratni Sloveniji kot delu socialistične Jugoslavi-
je. Učbeniki, izdani po letu 1990, »blokovsko Evropo« v glavnem obrav-
navajo (le še) kot enega od zgodovinskih dogodkov (v okviru predpisanih
tem), medtem ko so obravnavane vsebine pogosto prikazane v okviru pou-
darjenih predstav o »združeni«, »demokratični Evropi«, na katero se te-
sno navezuje tudi prikazovanje zgodovine slovenske države in njene vklju-
čitve v evropske institucije.
Oglejmo si primer iz izbranega sodobnega učbenika, kjer v pojmovanju
Evrope lahko najdemo tudi omenjene perspektive.
(1)
»Zaščitnici versajske Evrope nepripravljeni na vojno:
Zmagovalki prve svetovne vojne in stebra evropske demokracije Velika Britanija in Fran-
cija, nista storili ničesar, da bi Nemčiji preprečili priključitev Posarja, Avstrije in
Češke. Zaradi tega sta bili njuni vladi pod hudim pritiskom domačega proti-
nemško razpoloženega prebivalstva. Ko se je Nemčija obrnila proti Poljski, ni-
sta bili več pripravljeni popuščati Hitlerjevim zahtevam, zato sta Francija in Ve-
lika Britanija Poljski zagotovili nedotakljivost njenih meja.« (Dolenc idr., 2008:
74; poudarila J. Ž.)
Učbenik, kjer najdemo pravkar navedeni odlomek, obravnava zgodovi-
no 20. stoletja in je bil prvič izdan leta 1997, v skladu s prenovo učnih načr-
