Page 43 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 43
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
rih jezikovne rabe, ne pa da jih vsiljujemo na podlagi vnaprej ustvarjenega teore-
tičnega modela.«
Verschueren (prav tam: 118–157) sestavine komunikacijskega konte-
ksta, s katerimi so jezikovne sestavine prilagodljive, imenuje kontekstual-
ni korelati prilagodljivosti in jih v najširšem smislu opredeli kot štiri glavne
kategorije: fizični, socialni, kognitivni in jezikovni kontekst.
Ker v okviru našega učbeniškega materiala vse kategorije niso »relevan-
tno mobilizirane« (Verschueren, prav tam: 161), smo osvetlili le tiste ele-
mente, ki so v učbenikih za zgodovino po našem mnenju ključni za dina-
miko tvorjenja pomena pojma Evropa oziroma v zvezi z omembami poj-
ma Evropa puščajo sledi v diskurzu. V skladu z Verschuerenovo (2010: 54)
opredelitvijo raziskovanja konteksta smo jih razdelili v tri ravni, v katerih
se kažejo že omenjeni kontekstualni korelati prilagodljivosti:
– širši kontekst (socialni, politični, historični, geografski idr.), kot ga je
mogoče zaobjeti v okviru raziskovanja učbeniškega materiala;
– neposredni kontekst situacije, kot se kaže sam po sebi (način, kako di-
skurz o Evropi izrisuje črte pogleda v lasten fizični, socialni, kognitivni
svet);
– jezikovni kontekst (tekstualna dimenzija diskurza o Evropi).
Širši kontekst
Verschueren (2010: 61) pojem orisovanja širšega konteksta razčleni na
tri ravni, in sicer:
– povezavo med kontekstom raziskovanja in kontekstom raziskovane-
ga diskurza;
– povezavo med kontekstom raziskovanega diskurza in socialnim, poli-
tičnim, historičnim kontekstom, o katerem diskurz govori;
– povezavo med raziskovanim diskurzom in črtami pogleda v svetu, na
katerega se nanaša.
Perspektive v pojmovanju Evrope
V okviru analize osnovnošolskih učbenikov za pouk zgodovine9 prvo
raven predstavlja zlasti razmerje med časovno različnimi perspektivami v
pojmovanju Evrope, kot jih lahko identificiramo v posameznih učbenikih
in našim raziskovalnim izhodiščem. Kakor v okviru medijskih reprezenta-
cij Evrope,10 je tudi njeno »učbeniško pojmovanje« v vseh obdobjih tesno
Podobna izhodišča je mogoče oblikovati tudi za drugi dve skupini učbenikov.
Glej Žagar, Ž. idr, 2006.
rih jezikovne rabe, ne pa da jih vsiljujemo na podlagi vnaprej ustvarjenega teore-
tičnega modela.«
Verschueren (prav tam: 118–157) sestavine komunikacijskega konte-
ksta, s katerimi so jezikovne sestavine prilagodljive, imenuje kontekstual-
ni korelati prilagodljivosti in jih v najširšem smislu opredeli kot štiri glavne
kategorije: fizični, socialni, kognitivni in jezikovni kontekst.
Ker v okviru našega učbeniškega materiala vse kategorije niso »relevan-
tno mobilizirane« (Verschueren, prav tam: 161), smo osvetlili le tiste ele-
mente, ki so v učbenikih za zgodovino po našem mnenju ključni za dina-
miko tvorjenja pomena pojma Evropa oziroma v zvezi z omembami poj-
ma Evropa puščajo sledi v diskurzu. V skladu z Verschuerenovo (2010: 54)
opredelitvijo raziskovanja konteksta smo jih razdelili v tri ravni, v katerih
se kažejo že omenjeni kontekstualni korelati prilagodljivosti:
– širši kontekst (socialni, politični, historični, geografski idr.), kot ga je
mogoče zaobjeti v okviru raziskovanja učbeniškega materiala;
– neposredni kontekst situacije, kot se kaže sam po sebi (način, kako di-
skurz o Evropi izrisuje črte pogleda v lasten fizični, socialni, kognitivni
svet);
– jezikovni kontekst (tekstualna dimenzija diskurza o Evropi).
Širši kontekst
Verschueren (2010: 61) pojem orisovanja širšega konteksta razčleni na
tri ravni, in sicer:
– povezavo med kontekstom raziskovanja in kontekstom raziskovane-
ga diskurza;
– povezavo med kontekstom raziskovanega diskurza in socialnim, poli-
tičnim, historičnim kontekstom, o katerem diskurz govori;
– povezavo med raziskovanim diskurzom in črtami pogleda v svetu, na
katerega se nanaša.
Perspektive v pojmovanju Evrope
V okviru analize osnovnošolskih učbenikov za pouk zgodovine9 prvo
raven predstavlja zlasti razmerje med časovno različnimi perspektivami v
pojmovanju Evrope, kot jih lahko identificiramo v posameznih učbenikih
in našim raziskovalnim izhodiščem. Kakor v okviru medijskih reprezenta-
cij Evrope,10 je tudi njeno »učbeniško pojmovanje« v vseh obdobjih tesno
Podobna izhodišča je mogoče oblikovati tudi za drugi dve skupini učbenikov.
Glej Žagar, Ž. idr, 2006.
