Page 24 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 24
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
• slikovni material (naslov; opis);
• število strani;
– izpis osnovnega besedila, kjer se Evropa ali njena izpeljanke pojavljajo.
Pri izpisu besedila smo skušali zajeti najosnovnejši jezikovni kontekst, ki
določa eksplicitne omembe »Evrope«, prav tako smo vsak izpis dopolnili
s pojasnilom o tem, za kakšno vrsto omembe gre:
– naslov/podnaslov,
– osrednje besedilo,
– komentar k slikovnemu materialu,
– naloga,
– stranski povzetek, druga oblika besedila (npr. pojasnilo neznanih/no-
vih terminov, motivacijska, diskusijska vprašanja itn.).
Omenimo nekaj tipografskih značilnosti zapisovanja:
– vse pojavitve »Evrope« in njenih izpeljank smo označili z enojnim
podčrtovanjem;
– vse pojavitve, ki so smo jih izbrali za pragmatično analizo in so rele-
vantne za kvalitativno analizo, označujemo z modro barvo;
– vse posebnosti v materialu, ki so povezane s pojavitvami pojma Evro-
pa (npr. ali naslov pojem Evropa vsebuje, a se le-ta v okviru vsebine ne poja-
vlja več; ali se pojem v novi izdaji pojavlja v drugačni ubeseditvi itn.) ozna-
čujemo s sivino;
– izvirni poudarki v besedilih so ohranjeni v polkrepkem tipografskem rezu;
– za gramatične, pravopisne in/ali tiskarske napake, ki so del izvirnega
besedila, smo uporabili razprto tipografijo.
Označili smo tudi slikovni material, ki spremlja omembe Evrope.10
Same kvantifikacije slikovnega materiala, ki je povezan z omembami Evro-
pe, v pričujoči analizi nismo izvedli, prav tako omenjenega materiala ni-
smo podrobno kvalitativno analizirali. Smo pa v okviru kontekstualizacije
izbranega učbeniškega materiala s pomočjo izbranih primerov opozorili na
nekatere »časovne in prostorske vidike zasidranosti«11 diskurza o »Evro-
pi«, ki so povezani z grafično opremo v najširšem smislu, zlasti na rabo ti-
pografije, fotografij in fotografij slik, ter zemljevidov.12
Korpus je na ta način uporaben tudi za morebitno multimodalno analizo rabe pojma Evropa.
Prim. Verschueren, 2010: 100 in nasl.
Multimodalna analiza diskurza, kot jo pojmujeta G. Kress in T. van Leeuwen, predstavlja si-
cer celovitejši model analize besedila v povezavi z drugimi vizualnimi elementi, ki ga spre-
mljajo (prim. Kress in van Leeuwen, 2006). A ker tovrstna analiza tokrat ni bila naša primar-
• slikovni material (naslov; opis);
• število strani;
– izpis osnovnega besedila, kjer se Evropa ali njena izpeljanke pojavljajo.
Pri izpisu besedila smo skušali zajeti najosnovnejši jezikovni kontekst, ki
določa eksplicitne omembe »Evrope«, prav tako smo vsak izpis dopolnili
s pojasnilom o tem, za kakšno vrsto omembe gre:
– naslov/podnaslov,
– osrednje besedilo,
– komentar k slikovnemu materialu,
– naloga,
– stranski povzetek, druga oblika besedila (npr. pojasnilo neznanih/no-
vih terminov, motivacijska, diskusijska vprašanja itn.).
Omenimo nekaj tipografskih značilnosti zapisovanja:
– vse pojavitve »Evrope« in njenih izpeljank smo označili z enojnim
podčrtovanjem;
– vse pojavitve, ki so smo jih izbrali za pragmatično analizo in so rele-
vantne za kvalitativno analizo, označujemo z modro barvo;
– vse posebnosti v materialu, ki so povezane s pojavitvami pojma Evro-
pa (npr. ali naslov pojem Evropa vsebuje, a se le-ta v okviru vsebine ne poja-
vlja več; ali se pojem v novi izdaji pojavlja v drugačni ubeseditvi itn.) ozna-
čujemo s sivino;
– izvirni poudarki v besedilih so ohranjeni v polkrepkem tipografskem rezu;
– za gramatične, pravopisne in/ali tiskarske napake, ki so del izvirnega
besedila, smo uporabili razprto tipografijo.
Označili smo tudi slikovni material, ki spremlja omembe Evrope.10
Same kvantifikacije slikovnega materiala, ki je povezan z omembami Evro-
pe, v pričujoči analizi nismo izvedli, prav tako omenjenega materiala ni-
smo podrobno kvalitativno analizirali. Smo pa v okviru kontekstualizacije
izbranega učbeniškega materiala s pomočjo izbranih primerov opozorili na
nekatere »časovne in prostorske vidike zasidranosti«11 diskurza o »Evro-
pi«, ki so povezani z grafično opremo v najširšem smislu, zlasti na rabo ti-
pografije, fotografij in fotografij slik, ter zemljevidov.12
Korpus je na ta način uporaben tudi za morebitno multimodalno analizo rabe pojma Evropa.
Prim. Verschueren, 2010: 100 in nasl.
Multimodalna analiza diskurza, kot jo pojmujeta G. Kress in T. van Leeuwen, predstavlja si-
cer celovitejši model analize besedila v povezavi z drugimi vizualnimi elementi, ki ga spre-
mljajo (prim. Kress in van Leeuwen, 2006). A ker tovrstna analiza tokrat ni bila naša primar-
