Page 25 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 25
Metodologija
Kvantifikacija pojma Evropa znotraj korpusa
Pri kvantifikaciji nas je glede na posamezna leta/razrede učenja najprej
zanimalo zlasti:
– v kakšnem obsegu se pojem Evropa pojavlja v posameznih učbenikih:
• ali glede na število pojavitev opazimo razlike med posamezni-
mi razredi?
• ali glede na število pojavitev opazimo razlike znotraj posame-
znih razredov?
• ali glede na število pojavitev lahko opazimo razlike med osemle-
tno in devetletno osnovno šolo?
– v katerih vsebinskih sklopih se pojem Evropa najpogosteje pojavlja:
• ali obstajajo vsebine, kjer se še posebej pogosto pojavlja?
– kakšno pojmovanje Evrope prevladuje v izbranih učbenikih:
• ali se pojem Evropa pogosteje pojavlja v geografskem, geopoli-
tičnem, političnem ali kulturnem smislu?
Kot pomembno izhodišče za identifikacijo nosilcev implicitnega pome-
na v kvalitativni analizi smo v okviru kvantifikacije poiskali tudi:
– eksplicitne omembe Evrope in njenih izpeljank (‚evropski‘, ‚Evrope-
jec‘, ‚neevropski‘, ‚izvenevropski‘) ter
– metonimične rabe pojma Evropa, kot jih je mogoče razbrati iz konte-
ksta (‚Stara celina‘, ‚Unija‘, ‚Stari svet‘, ‚zahodna civilizacija‘).
Tako zasnovana kvantifikacija pojma Evropa, bi po našem mnenju lah-
ko pokazala troje:
1. Ali pojem Evropa intenzivneje prihaja v ospredje v okviru posame-
znih vsebin oziroma vsebinskih sklopov?
2. Ali obstaja razlika v pogostosti rabe pojma Evropa med starejšimi
in sodobnejšimi učbeniki (na ta način bi lahko odgovorili tudi na
vprašanje, ali je v rabi pojma Evropa mogoče opaziti vzporednice
med učbeniki, izdanimi po letu 1990 in obdobjem tako imenovane
»nove Evrope«, kamor sodijo tudi družbeno politične spremembe
v Sloveniji – osamosvojitev, članstvo v EU)?
3. Kakšno pojmovanje Evrope prevladuje v izbranem učbeniškem ma-
terialu?
na naloga, smo se v prikazu vizualne podobe učbenikov naslonili na Verschuerenov kratek
oris, ki nekoliko dopolni tudi našo jezikovno pragmatično analizo izbranih primerov.
Kvantifikacija pojma Evropa znotraj korpusa
Pri kvantifikaciji nas je glede na posamezna leta/razrede učenja najprej
zanimalo zlasti:
– v kakšnem obsegu se pojem Evropa pojavlja v posameznih učbenikih:
• ali glede na število pojavitev opazimo razlike med posamezni-
mi razredi?
• ali glede na število pojavitev opazimo razlike znotraj posame-
znih razredov?
• ali glede na število pojavitev lahko opazimo razlike med osemle-
tno in devetletno osnovno šolo?
– v katerih vsebinskih sklopih se pojem Evropa najpogosteje pojavlja:
• ali obstajajo vsebine, kjer se še posebej pogosto pojavlja?
– kakšno pojmovanje Evrope prevladuje v izbranih učbenikih:
• ali se pojem Evropa pogosteje pojavlja v geografskem, geopoli-
tičnem, političnem ali kulturnem smislu?
Kot pomembno izhodišče za identifikacijo nosilcev implicitnega pome-
na v kvalitativni analizi smo v okviru kvantifikacije poiskali tudi:
– eksplicitne omembe Evrope in njenih izpeljank (‚evropski‘, ‚Evrope-
jec‘, ‚neevropski‘, ‚izvenevropski‘) ter
– metonimične rabe pojma Evropa, kot jih je mogoče razbrati iz konte-
ksta (‚Stara celina‘, ‚Unija‘, ‚Stari svet‘, ‚zahodna civilizacija‘).
Tako zasnovana kvantifikacija pojma Evropa, bi po našem mnenju lah-
ko pokazala troje:
1. Ali pojem Evropa intenzivneje prihaja v ospredje v okviru posame-
znih vsebin oziroma vsebinskih sklopov?
2. Ali obstaja razlika v pogostosti rabe pojma Evropa med starejšimi
in sodobnejšimi učbeniki (na ta način bi lahko odgovorili tudi na
vprašanje, ali je v rabi pojma Evropa mogoče opaziti vzporednice
med učbeniki, izdanimi po letu 1990 in obdobjem tako imenovane
»nove Evrope«, kamor sodijo tudi družbeno politične spremembe
v Sloveniji – osamosvojitev, članstvo v EU)?
3. Kakšno pojmovanje Evrope prevladuje v izbranem učbeniškem ma-
terialu?
na naloga, smo se v prikazu vizualne podobe učbenikov naslonili na Verschuerenov kratek
oris, ki nekoliko dopolni tudi našo jezikovno pragmatično analizo izbranih primerov.
