Page 23 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 23
Metodologija
Izbrani material smo razvrstili po razredih, ki vključujejo enotno razpo-
reditev razredov ne glede na strukturo osemletke oziroma devetletke (od 6.
do 8./9. razreda), pri čemer smo posebej označili, ali so bili materiali name-
njeni zgolj za osemletko ali so bili predvideni za obe obliki osnovnošolske-
ga izobraževanja (zlasti v obdobju poskusnega uvajanja devetletke od leta
1999 naprej) ali le še za devetletko.
Oblikovanje besedilnega korpusa omemb Evrope v
osnovnošolskih učbenikih za zgodovino
Kot smo že omenili, temelji naša kvalitativna analiza na besedilih, ki so-
dijo med učbenike za pouk zgodovine v osnovni šoli. Iz seznama pregleda-
nega materiala smo za oblikovanje korpusa pojavitev pojma Evropa izbrali
10 reprezentativnih učbenikov. To pomeni, da smo iz seznama za vsak ra-
zred osemletke in devetletke izbrali učbenik, ki je bil v uporabi pred preno-
vo v 90. letih prejšnjega stoletja, in učbenik, ki je v uporabo stopil s prenovo
in uvedbo devetletne osnovne šole. Posebej pomembno se nam je zdelo, da
v korpus vključimo primer učbenika, ki je že v kontekstu osemletke pred-
stavljal mejnik v zasnovi in predstavitvi učnih vsebin (Žvanut in Vodopi-
vec, 1996), kakor tudi primer sodobnejšega učbeniškega materiala, ki so ga
za pouk zgodovine v različnih razredih devetletke (6., 7. in 8. razred) za-
snovali isti avtorji (Otič, 2006, ter Otič in Potočnik, 2007; 2009) in z eno-
tno zunanjo podobo predstavljajo učbeniški komplet.
Okvirna struktura in značilnosti korpusa
Okvirno strukturo korpusa, ki kot izhodišče služi tudi za kvalitativno
analizo rabe pojma Evropa, smo oblikovali na ravni vsebinskih sklopov,
kot jih predstavljajo posamezni učbeniki. Vsebinski sklop nam predstavlja
osnovno enoto, znotraj katere smo oblikovali manjše podenote, izhajajoč
pri tem iz krajših poglavij, kot jih opredeljujejo podnaslovi v posameznem
vsebinskem sklopu.
Vsak posamezni sklop smo nato zapisali v obliki enotne strukture:
– izpostavitve vseh elementov, ki so nam služili za kvantifikacijo poj-
ma Evropa:
• vsebinski sklop/tema;
• akterji;
• vrednote;
• okvirno pojmovanje Evrope (geografsko; politično, geopolitič-
no, kulturno);
Izbrani material smo razvrstili po razredih, ki vključujejo enotno razpo-
reditev razredov ne glede na strukturo osemletke oziroma devetletke (od 6.
do 8./9. razreda), pri čemer smo posebej označili, ali so bili materiali name-
njeni zgolj za osemletko ali so bili predvideni za obe obliki osnovnošolske-
ga izobraževanja (zlasti v obdobju poskusnega uvajanja devetletke od leta
1999 naprej) ali le še za devetletko.
Oblikovanje besedilnega korpusa omemb Evrope v
osnovnošolskih učbenikih za zgodovino
Kot smo že omenili, temelji naša kvalitativna analiza na besedilih, ki so-
dijo med učbenike za pouk zgodovine v osnovni šoli. Iz seznama pregleda-
nega materiala smo za oblikovanje korpusa pojavitev pojma Evropa izbrali
10 reprezentativnih učbenikov. To pomeni, da smo iz seznama za vsak ra-
zred osemletke in devetletke izbrali učbenik, ki je bil v uporabi pred preno-
vo v 90. letih prejšnjega stoletja, in učbenik, ki je v uporabo stopil s prenovo
in uvedbo devetletne osnovne šole. Posebej pomembno se nam je zdelo, da
v korpus vključimo primer učbenika, ki je že v kontekstu osemletke pred-
stavljal mejnik v zasnovi in predstavitvi učnih vsebin (Žvanut in Vodopi-
vec, 1996), kakor tudi primer sodobnejšega učbeniškega materiala, ki so ga
za pouk zgodovine v različnih razredih devetletke (6., 7. in 8. razred) za-
snovali isti avtorji (Otič, 2006, ter Otič in Potočnik, 2007; 2009) in z eno-
tno zunanjo podobo predstavljajo učbeniški komplet.
Okvirna struktura in značilnosti korpusa
Okvirno strukturo korpusa, ki kot izhodišče služi tudi za kvalitativno
analizo rabe pojma Evropa, smo oblikovali na ravni vsebinskih sklopov,
kot jih predstavljajo posamezni učbeniki. Vsebinski sklop nam predstavlja
osnovno enoto, znotraj katere smo oblikovali manjše podenote, izhajajoč
pri tem iz krajših poglavij, kot jih opredeljujejo podnaslovi v posameznem
vsebinskem sklopu.
Vsak posamezni sklop smo nato zapisali v obliki enotne strukture:
– izpostavitve vseh elementov, ki so nam služili za kvantifikacijo poj-
ma Evropa:
• vsebinski sklop/tema;
• akterji;
• vrednote;
• okvirno pojmovanje Evrope (geografsko; politično, geopolitič-
no, kulturno);
