Page 26 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 26
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
Kvantifikacija evropskih akterjev in vrednot
V okviru kvantifikacije smo skušali opredeliti tudi glavne akterje, ki se v
okviru vsebinskih sklopov pojavljajo v povezavi s pojmom Evropa, in glav-
ne značilnosti, ki določajo kontekst pojmovanja in reprezentacije Evrope
s stališča vrednotenja. Zato smo omenjene značilnosti poimenovali tudi
»vrednote« in v naši analizi slednje predstavljajo vse tiste pojme in pojave,
ki v okviru diskurzivne konstrukcije Evrope ne le z vidika etike temveč v
najširšem smislu zaznamujejo družbeno in kulturno (ne)sprejemljive opre-
delitve akterjev, procesov, dogodkov. Ker je eden od ciljev raziskovalnega
projekta Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evropa v slovenskih medijih od
leta 1954 do danes raziskati tudi obstoj t. i. »evropskih« vrednot v poroča-
nju slovenskih medijev, smo z opredelitvijo akterjev in vrednot v izbranih
besedilih osnovnošolskih učbenikov oblikovali metodološko izhodišče za
morebitno primerjavo obeh diskurzov tudi na tej ravni.
V izhodiščni opredelitvi smo obe skupini, akterje in vrednote, podrob-
neje razčlenili v podskupine, kakor jih je bilo mogoče oblikovati na podlagi
korpusa besedil, in označili najpogostejše ponovitve. Na ta način smo do-
datno zamejili tiste dele besedil, ki so relevantni za raziskovanje diskurziv-
ne konstrukcije pojma Evropa v osnovnošolskih učbenikih.
Družbene akterje smo v skladu z metodologijo kritične analize diskurza
v najširšem smislu opredelili kot »udeležence različnih globalnih družbe-
nih struktur oziroma družbenega sveta«13 in glede na vsebino učbeniškega
materiala oblikovali sledeče skupine:
1. geopolitični akterji (geografske, politične in nacionalne opredelitve,
ki sodijo v prostor evropskih geografskih in/ali političnih oprede-
litev),
2. družbeni položaji (opredelitve glede na družbeni vpliv),
3. ne-evropski akterji (geografske, politične in nacionalne opredelitve,
ki so predstavljene v prostor izvenevropskih geografskih in/ali poli-
tičnih opredelitev) ter
4. individualni akterji (posamezniki, ki zaradi svoje specifične zgodo-
vinske vloge sooblikujejo pomen pojma Evropa).
Kvantifikacijo smo izvedli tako, da smo znotraj skupin akterjev identifi-
cirali vse pojavitve in opredelili delež njihovega pojavljanja.
V okviru identifikacije vrednot smo zaradi velike raznolikosti vsebin (in
kontekstov) najprej opredelili širše tematske sklope, ki zaznamujejo druž-
Za konceptualizacijo družbenih akterjev v okviru KAD glej, van Leeuwen (2008: 7).
Kvantifikacija evropskih akterjev in vrednot
V okviru kvantifikacije smo skušali opredeliti tudi glavne akterje, ki se v
okviru vsebinskih sklopov pojavljajo v povezavi s pojmom Evropa, in glav-
ne značilnosti, ki določajo kontekst pojmovanja in reprezentacije Evrope
s stališča vrednotenja. Zato smo omenjene značilnosti poimenovali tudi
»vrednote« in v naši analizi slednje predstavljajo vse tiste pojme in pojave,
ki v okviru diskurzivne konstrukcije Evrope ne le z vidika etike temveč v
najširšem smislu zaznamujejo družbeno in kulturno (ne)sprejemljive opre-
delitve akterjev, procesov, dogodkov. Ker je eden od ciljev raziskovalnega
projekta Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evropa v slovenskih medijih od
leta 1954 do danes raziskati tudi obstoj t. i. »evropskih« vrednot v poroča-
nju slovenskih medijev, smo z opredelitvijo akterjev in vrednot v izbranih
besedilih osnovnošolskih učbenikov oblikovali metodološko izhodišče za
morebitno primerjavo obeh diskurzov tudi na tej ravni.
V izhodiščni opredelitvi smo obe skupini, akterje in vrednote, podrob-
neje razčlenili v podskupine, kakor jih je bilo mogoče oblikovati na podlagi
korpusa besedil, in označili najpogostejše ponovitve. Na ta način smo do-
datno zamejili tiste dele besedil, ki so relevantni za raziskovanje diskurziv-
ne konstrukcije pojma Evropa v osnovnošolskih učbenikih.
Družbene akterje smo v skladu z metodologijo kritične analize diskurza
v najširšem smislu opredelili kot »udeležence različnih globalnih družbe-
nih struktur oziroma družbenega sveta«13 in glede na vsebino učbeniškega
materiala oblikovali sledeče skupine:
1. geopolitični akterji (geografske, politične in nacionalne opredelitve,
ki sodijo v prostor evropskih geografskih in/ali političnih oprede-
litev),
2. družbeni položaji (opredelitve glede na družbeni vpliv),
3. ne-evropski akterji (geografske, politične in nacionalne opredelitve,
ki so predstavljene v prostor izvenevropskih geografskih in/ali poli-
tičnih opredelitev) ter
4. individualni akterji (posamezniki, ki zaradi svoje specifične zgodo-
vinske vloge sooblikujejo pomen pojma Evropa).
Kvantifikacijo smo izvedli tako, da smo znotraj skupin akterjev identifi-
cirali vse pojavitve in opredelili delež njihovega pojavljanja.
V okviru identifikacije vrednot smo zaradi velike raznolikosti vsebin (in
kontekstov) najprej opredelili širše tematske sklope, ki zaznamujejo druž-
Za konceptualizacijo družbenih akterjev v okviru KAD glej, van Leeuwen (2008: 7).
