Page 22 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 22
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
stavljene kot takšne, kar kombinira s tem, kar je eksplicitno rečeno v procesu
tvorjenja pomena.«
Metodologija kvantitativne analize učbenikov
Kvantitativne metode predstavljajo začetno raven naše analize, kjer smo
skušali zajeti temeljne značilnosti celotnega korpusa besedil in izmeriti po-
gostost rabe pojma Evropa. Tovrstni podatki nam bodo koristili zlasti pri
opredelitvi elementov širšega socialnega, političnega, historičnega in geo-
grafskega konteksta, v okviru katerega bomo analizirali izbrani material.
V analizi smo se omejili na osnovnošolski kontekst in izbrali učbeniški
material tistih predmetov, ki se z Evropo eskplicitno in najpogosteje ukvar-
jajo. V ta nabor sodijo predmeti:
– zgodovina (vsebine za vsa leta učenja se v večjem delu nanašajo na tako
imenovano »zgodovino Evrope«);
– geografija (tako osemletna kot devetletna osnovna šola predvidevata
posebno leto učenja za vsebine, ki obravnavajo tako imenovano »geografi-
jo Evrope«, prav tako je geografski prikaz drugih celin ter Slovenije delo-
ma obravnavan skozi primerjavo z Evropo);
– državljanska (in domovinska) vzgoja in etika oziroma njene predho-
dnice9 (po prenovi osnovne šole v 90-tih letih prejšnjega stoletja je v okviru
predmeta poseben sklop vsebin, ki so namenjene obravnavi evropskih poli-
tičnih integracij in institucij).
Ker je Evropa bodisi kot referenčna točka ali kot samostojna učna vse-
bina najpogosteje in najtemeljiteje obravnavana v okviru predmeta zgodo-
vine, smo našo analizo zasnovali okoli tovrstnih učbenikov, ki smo jih pri-
merjali z materialom, ki se uporablja ali se je uporabljal pri predmetih ge-
ografije in DVE. Za pregledani material omenjenih predmetov posebne
kvantifikacije nismo izvedli, temveč smo pojavitve primerjali le v okviru
kvalitativne analize. Menimo namreč, da primerjava rezultatov kvantifi-
kacije ne bi podala bistveno drugačnih rezultatov, medtem ko je iskanje
bodisi pomenskih stičnih točk ali razlik v rabi pojma Evropa ključno za
našo analizo.
Oblikovanje korpusa osnovnošolskih učbenikov v luči rabe
pojma Evrope
Pregledali smo skupno 15 učbenikov za pouk zgodovine, 6 učbenikov za
pouk geografije in 7 učbenikov za pouk DVE.
Odslej bomo ta predmet označevali tudi z akronimom DVE.
stavljene kot takšne, kar kombinira s tem, kar je eksplicitno rečeno v procesu
tvorjenja pomena.«
Metodologija kvantitativne analize učbenikov
Kvantitativne metode predstavljajo začetno raven naše analize, kjer smo
skušali zajeti temeljne značilnosti celotnega korpusa besedil in izmeriti po-
gostost rabe pojma Evropa. Tovrstni podatki nam bodo koristili zlasti pri
opredelitvi elementov širšega socialnega, političnega, historičnega in geo-
grafskega konteksta, v okviru katerega bomo analizirali izbrani material.
V analizi smo se omejili na osnovnošolski kontekst in izbrali učbeniški
material tistih predmetov, ki se z Evropo eskplicitno in najpogosteje ukvar-
jajo. V ta nabor sodijo predmeti:
– zgodovina (vsebine za vsa leta učenja se v večjem delu nanašajo na tako
imenovano »zgodovino Evrope«);
– geografija (tako osemletna kot devetletna osnovna šola predvidevata
posebno leto učenja za vsebine, ki obravnavajo tako imenovano »geografi-
jo Evrope«, prav tako je geografski prikaz drugih celin ter Slovenije delo-
ma obravnavan skozi primerjavo z Evropo);
– državljanska (in domovinska) vzgoja in etika oziroma njene predho-
dnice9 (po prenovi osnovne šole v 90-tih letih prejšnjega stoletja je v okviru
predmeta poseben sklop vsebin, ki so namenjene obravnavi evropskih poli-
tičnih integracij in institucij).
Ker je Evropa bodisi kot referenčna točka ali kot samostojna učna vse-
bina najpogosteje in najtemeljiteje obravnavana v okviru predmeta zgodo-
vine, smo našo analizo zasnovali okoli tovrstnih učbenikov, ki smo jih pri-
merjali z materialom, ki se uporablja ali se je uporabljal pri predmetih ge-
ografije in DVE. Za pregledani material omenjenih predmetov posebne
kvantifikacije nismo izvedli, temveč smo pojavitve primerjali le v okviru
kvalitativne analize. Menimo namreč, da primerjava rezultatov kvantifi-
kacije ne bi podala bistveno drugačnih rezultatov, medtem ko je iskanje
bodisi pomenskih stičnih točk ali razlik v rabi pojma Evropa ključno za
našo analizo.
Oblikovanje korpusa osnovnošolskih učbenikov v luči rabe
pojma Evrope
Pregledali smo skupno 15 učbenikov za pouk zgodovine, 6 učbenikov za
pouk geografije in 7 učbenikov za pouk DVE.
Odslej bomo ta predmet označevali tudi z akronimom DVE.
