Page 20 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 20
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
tem ne smemo pozabiti, da je tudi samo polje tako imenovane šolske oziro-
ma institucionalne interpretacije učbeniških vsebin zelo široko, saj se le-ta
(odvisno od učitelja) lahko nagiba bodisi v smer kritične interpretacije ali
ostaja v okviru legitimiranja vsebin učbeniškega gradiva.
V okviru tako zamejene vloge učbenika znotraj pedagoškega diskurza
smo različna pojmovanja Evrope skušali osvetliti z vidika »neproblematič-
ne« in »problematične« jezikovne rabe.
Kot problematične in zato predmet naše analize razumemo tiste primere,
– kjer opisi Evrope niso ustrezno kontekstualizirani s pomočjo kvalifi-
katorjev (tj. časovnih, prostorskih ipd.) ali dodatnih vsebinskih pojasnil,
ki bi preprečevali dvoumnost razumevanja in interpretacije pojma Evropa;
– ki vsebujejo implicitne ali eksplicitne elemente ideoloških reprezen-
tacij Evrope:
– evrocentrizem in izključenost »neevropskih« perspektiv iz pri-
kaza dogodkov, procesov, ljudi, institucij (npr. prikaz svetovnih druž-
beno političnih razmer skozi poudarjeno ali izključno »evropske oči«);
– prikazovanje Evrope z vidika nacionalnih in/ali trenutnih poli-
tičnih interesov (npr. prostorizacije Zahodne in Vzhode Evrope z vidi-
ka »jugoslovanske« politike; konstrukcije nacionalne identitete skozi
Evropo in evropske politične integracije);
– nekritična obravnava dogodkov, procesov, ljudi, institucij v konte-
kstu pozitivnega prikaza Evrope (npr. opravičevanje evropske koloniza-
cije v kontekstu »odkrivanja neznanih kultur«);
– stereotipno prikazovanje Evrope (npr. kulturna in civilizacijska su-
periornost Evrope, reprezentacije Evrope skozi »neciviliziranega« Dru-
gega).
Morda na tem mestu ne bo odveč, če pojasnimo, kako v pričujoči ana-
lizi pojmujemo ideologijo in ideološke reprezentacije. Ker smo za metodo
kvalitativne analize izbrali Verschuerenov model jezikovne pragmatike, iz-
hajamo tudi v pojmovanju ideologije iz njegovih opredelitev. Verschueren
povezavo med pomenskim delovanjem jezika in ideologijo prikaže v štirih
pak že znotraj šolskega konteksta poteka v okviru vrstniških in drugih skupin, kakor tudi v
okviru odnosa učitelj – učenec – starši. Gledano še z nekoliko širše perspektive, na recepcijo
tudi drugi družbeni sistemi, kot so, denimo, mediji, družina itn. Kot ugotavljata tudi Čepič
in Vogrinčič (2003: 315), konteksta branja učbenika ni mogoče »reducirati na enoznačno re-
produciranje vladajočih ideoloških form, ne glede na to, da so vsebine učbenikov in kuriku-
lum pod neposrednim nadzorom oblasti«.
tem ne smemo pozabiti, da je tudi samo polje tako imenovane šolske oziro-
ma institucionalne interpretacije učbeniških vsebin zelo široko, saj se le-ta
(odvisno od učitelja) lahko nagiba bodisi v smer kritične interpretacije ali
ostaja v okviru legitimiranja vsebin učbeniškega gradiva.
V okviru tako zamejene vloge učbenika znotraj pedagoškega diskurza
smo različna pojmovanja Evrope skušali osvetliti z vidika »neproblematič-
ne« in »problematične« jezikovne rabe.
Kot problematične in zato predmet naše analize razumemo tiste primere,
– kjer opisi Evrope niso ustrezno kontekstualizirani s pomočjo kvalifi-
katorjev (tj. časovnih, prostorskih ipd.) ali dodatnih vsebinskih pojasnil,
ki bi preprečevali dvoumnost razumevanja in interpretacije pojma Evropa;
– ki vsebujejo implicitne ali eksplicitne elemente ideoloških reprezen-
tacij Evrope:
– evrocentrizem in izključenost »neevropskih« perspektiv iz pri-
kaza dogodkov, procesov, ljudi, institucij (npr. prikaz svetovnih druž-
beno političnih razmer skozi poudarjeno ali izključno »evropske oči«);
– prikazovanje Evrope z vidika nacionalnih in/ali trenutnih poli-
tičnih interesov (npr. prostorizacije Zahodne in Vzhode Evrope z vidi-
ka »jugoslovanske« politike; konstrukcije nacionalne identitete skozi
Evropo in evropske politične integracije);
– nekritična obravnava dogodkov, procesov, ljudi, institucij v konte-
kstu pozitivnega prikaza Evrope (npr. opravičevanje evropske koloniza-
cije v kontekstu »odkrivanja neznanih kultur«);
– stereotipno prikazovanje Evrope (npr. kulturna in civilizacijska su-
periornost Evrope, reprezentacije Evrope skozi »neciviliziranega« Dru-
gega).
Morda na tem mestu ne bo odveč, če pojasnimo, kako v pričujoči ana-
lizi pojmujemo ideologijo in ideološke reprezentacije. Ker smo za metodo
kvalitativne analize izbrali Verschuerenov model jezikovne pragmatike, iz-
hajamo tudi v pojmovanju ideologije iz njegovih opredelitev. Verschueren
povezavo med pomenskim delovanjem jezika in ideologijo prikaže v štirih
pak že znotraj šolskega konteksta poteka v okviru vrstniških in drugih skupin, kakor tudi v
okviru odnosa učitelj – učenec – starši. Gledano še z nekoliko širše perspektive, na recepcijo
tudi drugi družbeni sistemi, kot so, denimo, mediji, družina itn. Kot ugotavljata tudi Čepič
in Vogrinčič (2003: 315), konteksta branja učbenika ni mogoče »reducirati na enoznačno re-
produciranje vladajočih ideoloških form, ne glede na to, da so vsebine učbenikov in kuriku-
lum pod neposrednim nadzorom oblasti«.
