Page 27 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14

Metodologija 

beno in kulturno (ne)sprejemljive opise v učbenikih obravnavanih zgodo-
vinskih dogodkov in procesov ter so del diskurzivne konstrukcije Evrope:

1. družbene spremembe (opisi dogodkov in procesov, ki so vezani zla-
sti na splošen družbeni razvoj in odnose med družbenimi akterji);

2. dogodki (opisi ključnih zgodovinskih dogodkov);
3. občečloveške vrednote (opisi dogodkov in procesov, ki izhajajo iz

etičnih opredelitev);
4. družbena stanja (opisi dogodkov in procesov, ki so vezani na splošen

družbeni razvoj ter odnose med družbenimi akterji);
5. liberalne vrednote (opisi dogodkov in procesov, ki so povezani z

družbenim in političnim razvojem);
6. kulturne vrednote (opisi dogodkov in procesov, ki so povezani s kul-

turnimi in civilizacijskimi dosežki);
7. emocionalne (opisi dogodkov in procesov, katerih namen je vzbudi-

ti čustven odziv);
8. evro-atlantske vrednote (opisi dogodkov in procesov, ki so neposre-

dno vezani na gospodarske in politične integracije);
9. socialistične vrednote (opisi dogodkov in procesov, ki so neposredno

vezani na socialistično družbeno ureditev);
10. kritika zahoda (opisi dogodkov in procesov, ki so vezani na specifič-

ni geopolitični prostor);
11. kritika družbene neenakosti (opisi dogodkov in procesov, ki izhaja-

jo iz etičnih opredelitev).
Tematske sklope smo nato skušali presejati skozi tri najpogosteje pona-
vljajoče se »evropske vrednote«, kot jih je v analizi evropske javne sfere
opredelil mednarodni projekt analize evropske javne sfere EMEDIATE,
in ugotoviti, ali obstaja tovrstna povezava med medijskim in učbeniškim/
šolskim diskurzom. 14

Metodologija kvalitativne analize učbenikov

Kot smo omenili že čisto na začetku uvoda v metodologijo, smo za kva-
litativno analizo besedil izbrali Verschuerenov model jezikovno pragma-
tične analize, ki temelji na splošni teoriji jezikovne pragmatike in jo Versc-

 EMEDIATE (na katerega se naslanja tudi projekt Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evro-
pa v slovenskih medijih od leta 1954 do danes) v enem od svojih končnih poročil ugotavlja, da
je mogoče opredeliti tri glavne skupine tako imenovanih »evropskih vrednot«: svoboščine,
humanitarnost, demokratičnost. Glej Žagar Ž. idr., 2006: 22.