Page 29 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 29
Metodologija
medsebojno prilagodljive, vse od fizičnega okolja, socialnih razmerij in vi-
dikov duševnega stanja);
– razvrstitev procesov glede na različne strukturne predmete prilagodljivo-
sti (ki obsegajo strukture v kateri koli plasti ali na kateri koli ravni ureditve
– od fonetične do diskurzivne – ter načela strukturiranja);
– utemeljitev dinamike prilagodljivosti (razvoja procesov prilagajanja v
interakciji);
– upoštevanje različnosti izstopanja procesov prilagajanja (status procesov
v povezavi s kognitivnim aparatom udeležencev v procesih).
V okviru tako opredeljenega pragmatičnega pogleda na analizo bese-
dil in skupaj z že predstavljeno izhodiščno opredelitvijo tako imenovanih
»problematičnih« rab pojma Evropa v osnovnošolskih učbenikih bomo
po opredelitvi ključnih kontekstualnih korelatov in strukturnih predme-
tov prilagodljivosti na izbranih primerih iz korpusa skušali osvetliti dina-
miko tvorjenja pomena Evrope skozi posamezne strategije, kot so:
– Vzorci besednih izbir
• zaznamovanost, nezaznamovanost;
• kategorizacije ljudi, dogodkov, odnosov;
• slovnična razmerja, kategorije sklonov in semantične vloge v
opisih dogodkov, dejanj, odnosov;
• modalnosti, negacije, očitnosti;
• postavljanje v ospredje/ozadje;
• diskurzivne topike;
• retorična struktura.
– Tipi implicitnega pomena
• predpostavke;
• implikacije;
• implikature;
• tropi.
medsebojno prilagodljive, vse od fizičnega okolja, socialnih razmerij in vi-
dikov duševnega stanja);
– razvrstitev procesov glede na različne strukturne predmete prilagodljivo-
sti (ki obsegajo strukture v kateri koli plasti ali na kateri koli ravni ureditve
– od fonetične do diskurzivne – ter načela strukturiranja);
– utemeljitev dinamike prilagodljivosti (razvoja procesov prilagajanja v
interakciji);
– upoštevanje različnosti izstopanja procesov prilagajanja (status procesov
v povezavi s kognitivnim aparatom udeležencev v procesih).
V okviru tako opredeljenega pragmatičnega pogleda na analizo bese-
dil in skupaj z že predstavljeno izhodiščno opredelitvijo tako imenovanih
»problematičnih« rab pojma Evropa v osnovnošolskih učbenikih bomo
po opredelitvi ključnih kontekstualnih korelatov in strukturnih predme-
tov prilagodljivosti na izbranih primerih iz korpusa skušali osvetliti dina-
miko tvorjenja pomena Evrope skozi posamezne strategije, kot so:
– Vzorci besednih izbir
• zaznamovanost, nezaznamovanost;
• kategorizacije ljudi, dogodkov, odnosov;
• slovnična razmerja, kategorije sklonov in semantične vloge v
opisih dogodkov, dejanj, odnosov;
• modalnosti, negacije, očitnosti;
• postavljanje v ospredje/ozadje;
• diskurzivne topike;
• retorična struktura.
– Tipi implicitnega pomena
• predpostavke;
• implikacije;
• implikature;
• tropi.