Page 17 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 17
odologija
Izhajajoč iz tako opredeljene problematike, smo oblikovali izhodiščna
raziskovalna vprašanja, na katera smo skušali iskati odgovor s pomočjo
jezikovno pragmatične analize in drugih interdisciplinarnih metod:
– kakšna je dinamika tvorjenja pomena pojma Evropa v izbranih učbe-
nikih?
– ali obstajajo morebitne skupne predstave o Evropi, ki so se v sloven-
skem prostoru pojavljale v različnih zgodovinskih obdobjih in jih lahko za-
sledimo tako v medijskem kot pedagoškem diskurzu?
– ali v učbeniškem diskurzu lahko določimo tudi intenzivnost prehaja-
nja iz vsakdanje-političnega (medijskega) pojmovanja Evrope v predpisano
učbeniško literaturo?
Analizo pojmovanja Evrope v osnovnošolskih učbenikih smo izvedli s
pomočjo kvantitativnih in kvalitativnih metod:
– V okviru kvantitativnih metod smo pridobili empirične podatke, ki
so nam omogočili razumevanje materialne strukture izbranih učbenikov
(kje, v kakšni obliki in kako pogosto se pojem Evropa pojavlja). Ker smo se
osredinili zlasti na učbenike zgodovine, smo na podlagi tovrstnega izbra-
nega materiala izvedli še podrobnejšo kvantifikacijo in vse pojavitve zbra-
li v korpus.
– Kot metodo kvalitativne analize smo izbrali Verschuerenov model je-
zikovne pragmatike,1 ki se ukvarja z dinamiko tvorjenja pomena v poveza-
Pri tem smo se naslonili tudi na njegovo zadnje delo Engaging with Language Use and Ideolo-
gy. Pragmatic Guidelines for Empirical Ideology Research. Delo, ki bo v kratkem izšlo pri za-
Izhajajoč iz tako opredeljene problematike, smo oblikovali izhodiščna
raziskovalna vprašanja, na katera smo skušali iskati odgovor s pomočjo
jezikovno pragmatične analize in drugih interdisciplinarnih metod:
– kakšna je dinamika tvorjenja pomena pojma Evropa v izbranih učbe-
nikih?
– ali obstajajo morebitne skupne predstave o Evropi, ki so se v sloven-
skem prostoru pojavljale v različnih zgodovinskih obdobjih in jih lahko za-
sledimo tako v medijskem kot pedagoškem diskurzu?
– ali v učbeniškem diskurzu lahko določimo tudi intenzivnost prehaja-
nja iz vsakdanje-političnega (medijskega) pojmovanja Evrope v predpisano
učbeniško literaturo?
Analizo pojmovanja Evrope v osnovnošolskih učbenikih smo izvedli s
pomočjo kvantitativnih in kvalitativnih metod:
– V okviru kvantitativnih metod smo pridobili empirične podatke, ki
so nam omogočili razumevanje materialne strukture izbranih učbenikov
(kje, v kakšni obliki in kako pogosto se pojem Evropa pojavlja). Ker smo se
osredinili zlasti na učbenike zgodovine, smo na podlagi tovrstnega izbra-
nega materiala izvedli še podrobnejšo kvantifikacijo in vse pojavitve zbra-
li v korpus.
– Kot metodo kvalitativne analize smo izbrali Verschuerenov model je-
zikovne pragmatike,1 ki se ukvarja z dinamiko tvorjenja pomena v poveza-
Pri tem smo se naslonili tudi na njegovo zadnje delo Engaging with Language Use and Ideolo-
gy. Pragmatic Guidelines for Empirical Ideology Research. Delo, ki bo v kratkem izšlo pri za-
