Page 88 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 88
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
Lončar je pred evropskim ministrskim svetom govoril o naši tržni in plura-
listični usmerjenosti.« (Delo 17. 11., 1.) Tu sta trg in pluralizem že nedvo-
umno in neposredno postavljena skupaj kot dve vrednoti, ki zgoščata ta-
kratno jugoslovansko družbeno-politično usmeritev in sta obenem ključni
vrednoti procesa evropske integracije. Obe vrednoti sta v članku tudi izpo-
stavljeni kot poglavitni temi Lončarjevega govora: »Zvezni sekretar Lon-
čar je v govoru pred ministrskim svetom omenil dve razsežnosti naših go-
spodarsko-političnih reform, in sicer prizadevanja za tržno gospodarstvo
na enotnem jugoslovanskem prostoru ter za politični pluralizem, ki naj z
demokratizacijo političnih sil in načina odločanja še bolj približa Jugosla-
vijo državam v Svetu Evrope.« (N. m.) Ključna beseda v tem odlomku je
približevanje – ne gre več za, kot leta 1968, različne in avtonomne vizi-
je prihodnosti družbeno-politične ureditve Evrope, temveč že za zametek
integracijskih diskurzov, ki so bili v medijskih in drugih javnih diskurzih
o Evropi dominantni v devetdesetih. Vzhod se mora (to je objektivna zgo-
dovinska nujnost) približati Evropi, ki postaja sinonimna z Zahodom, pod
pogoji, ki jih postavlja Zahod.
Rojevanje nove Evrope v Berlinu
Šele v tem kontekstu lahko razumemo kaj pomeni evropsko združevanje
kot osnovna tema poročanja o padcu berlinskega zidu. Poročanje se v Delu
in Dnevniku začne 10. 11. 1989 in v obeh časopisih je največ pozornosti
namenjene plenumu vzhodnonemške partije in samokritiki njenega vodi-
telja Egona Krenza. Ta je preteklost označil kot »polno zmot in napak« in
predstavil »akcijski program, ki naj bi pripeljal do temeljitih družbenih re-
form.« (Delo, 10. 11., 1.) V Delu je poročilo na prvi strani, medtem ko je
v Dnevniku na osmi, na strani, ki je namenjena zunanji politiki. Medtem
ko umestitev začetka poročanja v Delu ni posebej zanimiva (poročilo je ob-
kroženo z različnimi aktualnimi notranje- in zunanjepolitičnimi dogodki
brez jasne tematske ali vsebinske povezave), pa je Dnevnikov »framing«
dogodka tematsko zelo jasno opredeljen – poročilu o Krenzovi samokritiki
sledita poročili o odstopu Denga Xiaopinga z vseh funkcij2 in o političnih
Zanimiva podrobnost je, da je novici o Dengovem odstopu na zelo izpostavljenem mestu –
v podnaslovu članka – dodan citat njegove izjave, da se želi umakniti iz politike, dokler je še
zdrav. V članku o Vzhodni Nemčiji Krenz priznava, da odstop Honeckerja ni bil povezan z
njegovim zdravstvenim stanjem, kot se je glasila uradna razlaga in podobno ob začetku vstaje
na Madžarskem leta 1956 budimpeški časnik Nepsava razkrije, da tudi Matyas Rakosi ni od-
stopil iz zdravstvenih razlogov. Morda lahko iz tega sklepamo, da so bili v socializmu odsto-
pi »iz zdravstvenih razlogov« način, kako umakniti kompromitiranega politika, ne da bi se
javno priznalo njegove napake, ter da je Dengov odstop »dokler je še zdrav« poskus častne-
ga umika preden bi bil prisiljen v tistega »iz zdravstvenih razlogov«, medtem ko je Krenzo-
Lončar je pred evropskim ministrskim svetom govoril o naši tržni in plura-
listični usmerjenosti.« (Delo 17. 11., 1.) Tu sta trg in pluralizem že nedvo-
umno in neposredno postavljena skupaj kot dve vrednoti, ki zgoščata ta-
kratno jugoslovansko družbeno-politično usmeritev in sta obenem ključni
vrednoti procesa evropske integracije. Obe vrednoti sta v članku tudi izpo-
stavljeni kot poglavitni temi Lončarjevega govora: »Zvezni sekretar Lon-
čar je v govoru pred ministrskim svetom omenil dve razsežnosti naših go-
spodarsko-političnih reform, in sicer prizadevanja za tržno gospodarstvo
na enotnem jugoslovanskem prostoru ter za politični pluralizem, ki naj z
demokratizacijo političnih sil in načina odločanja še bolj približa Jugosla-
vijo državam v Svetu Evrope.« (N. m.) Ključna beseda v tem odlomku je
približevanje – ne gre več za, kot leta 1968, različne in avtonomne vizi-
je prihodnosti družbeno-politične ureditve Evrope, temveč že za zametek
integracijskih diskurzov, ki so bili v medijskih in drugih javnih diskurzih
o Evropi dominantni v devetdesetih. Vzhod se mora (to je objektivna zgo-
dovinska nujnost) približati Evropi, ki postaja sinonimna z Zahodom, pod
pogoji, ki jih postavlja Zahod.
Rojevanje nove Evrope v Berlinu
Šele v tem kontekstu lahko razumemo kaj pomeni evropsko združevanje
kot osnovna tema poročanja o padcu berlinskega zidu. Poročanje se v Delu
in Dnevniku začne 10. 11. 1989 in v obeh časopisih je največ pozornosti
namenjene plenumu vzhodnonemške partije in samokritiki njenega vodi-
telja Egona Krenza. Ta je preteklost označil kot »polno zmot in napak« in
predstavil »akcijski program, ki naj bi pripeljal do temeljitih družbenih re-
form.« (Delo, 10. 11., 1.) V Delu je poročilo na prvi strani, medtem ko je
v Dnevniku na osmi, na strani, ki je namenjena zunanji politiki. Medtem
ko umestitev začetka poročanja v Delu ni posebej zanimiva (poročilo je ob-
kroženo z različnimi aktualnimi notranje- in zunanjepolitičnimi dogodki
brez jasne tematske ali vsebinske povezave), pa je Dnevnikov »framing«
dogodka tematsko zelo jasno opredeljen – poročilu o Krenzovi samokritiki
sledita poročili o odstopu Denga Xiaopinga z vseh funkcij2 in o političnih
Zanimiva podrobnost je, da je novici o Dengovem odstopu na zelo izpostavljenem mestu –
v podnaslovu članka – dodan citat njegove izjave, da se želi umakniti iz politike, dokler je še
zdrav. V članku o Vzhodni Nemčiji Krenz priznava, da odstop Honeckerja ni bil povezan z
njegovim zdravstvenim stanjem, kot se je glasila uradna razlaga in podobno ob začetku vstaje
na Madžarskem leta 1956 budimpeški časnik Nepsava razkrije, da tudi Matyas Rakosi ni od-
stopil iz zdravstvenih razlogov. Morda lahko iz tega sklepamo, da so bili v socializmu odsto-
pi »iz zdravstvenih razlogov« način, kako umakniti kompromitiranega politika, ne da bi se
javno priznalo njegove napake, ter da je Dengov odstop »dokler je še zdrav« poskus častne-
ga umika preden bi bil prisiljen v tistega »iz zdravstvenih razlogov«, medtem ko je Krenzo-
