Page 85 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 85
lin ’89 v Delu
in Dnevniku:
Rojstvo nove Evrope
iz ruševin socializma
Interpretativni pregled
poročanja
Evropski kontekst poročanja o padcu berlinskega zidu
Pri poročanju o padcu berlinskega zidu je pojem Evrope povsem v
ospredju, ne le kar se tiče poročanja samega, temveč tudi v zvezi s
kontekstom poročanja. Novembra 1989 v Delu in Dnevniku Evropa ni več
dodatno diskurzivno orodje, ki pomaga pojasniti razcep znotraj mita soci-
alizma ali upore, ki pretresajo evropski Zahod, temveč predstavlja izhodi-
šče poročanja, osnovno perspektivo gledanja na aktualen potek zgodovine.
Tako se vse poročanje osredotoča na Evropo in rušenje berlinskega zidu je
le eden izmed večih hkratnih dogodkov, ki so pomembni za diskurzivno
konstrukcijo Evrope, ki je leta 1989 v Delu in Dnevniku že precej bolj po-
dobna današnji kot tiste prej. Ti ostali hkratni dogodki, o katerih Delo in
Dnevnik med 10. in 20. 11. 1989 izčrpno poročata in jima namenjata veli-
ko prostora in ki so pomembni za razumevanje takratnega pomena pojma
Evrope, so: širjenje organizacije Alpe-Jadran, dogovori o štiristranskem so-
delovanju med Jugoslavijo, Madžarsko, Avstrijo in Italijo, spremembe v so-
cialističnih državah vzhodne Evrope (izpostavljena sta predvsem takrat ak-
tualen odstop generalnega sekretarja bolgarske partije Todorja Živkova in
dogajanje v ZSSR), širjenje in notranja integracija Evropske skupnosti (ES)
in govor jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimirja
Lončarja v Evropskem svetu. Prostorsko in po številu člankov poročanje o
rušenju berlinskega zidu sicer dominira, a je del enotnega narativa o proce-
su evropskega združevanja, v katerem se temeljne evropske vrednote, poli-
tične prioritete in koncepti začenjajo bistveno preoblikovati v primerjavi z
in Dnevniku:
Rojstvo nove Evrope
iz ruševin socializma
Interpretativni pregled
poročanja
Evropski kontekst poročanja o padcu berlinskega zidu
Pri poročanju o padcu berlinskega zidu je pojem Evrope povsem v
ospredju, ne le kar se tiče poročanja samega, temveč tudi v zvezi s
kontekstom poročanja. Novembra 1989 v Delu in Dnevniku Evropa ni več
dodatno diskurzivno orodje, ki pomaga pojasniti razcep znotraj mita soci-
alizma ali upore, ki pretresajo evropski Zahod, temveč predstavlja izhodi-
šče poročanja, osnovno perspektivo gledanja na aktualen potek zgodovine.
Tako se vse poročanje osredotoča na Evropo in rušenje berlinskega zidu je
le eden izmed večih hkratnih dogodkov, ki so pomembni za diskurzivno
konstrukcijo Evrope, ki je leta 1989 v Delu in Dnevniku že precej bolj po-
dobna današnji kot tiste prej. Ti ostali hkratni dogodki, o katerih Delo in
Dnevnik med 10. in 20. 11. 1989 izčrpno poročata in jima namenjata veli-
ko prostora in ki so pomembni za razumevanje takratnega pomena pojma
Evrope, so: širjenje organizacije Alpe-Jadran, dogovori o štiristranskem so-
delovanju med Jugoslavijo, Madžarsko, Avstrijo in Italijo, spremembe v so-
cialističnih državah vzhodne Evrope (izpostavljena sta predvsem takrat ak-
tualen odstop generalnega sekretarja bolgarske partije Todorja Živkova in
dogajanje v ZSSR), širjenje in notranja integracija Evropske skupnosti (ES)
in govor jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimirja
Lončarja v Evropskem svetu. Prostorsko in po številu člankov poročanje o
rušenju berlinskega zidu sicer dominira, a je del enotnega narativa o proce-
su evropskega združevanja, v katerem se temeljne evropske vrednote, poli-
tične prioritete in koncepti začenjajo bistveno preoblikovati v primerjavi z
