Page 83 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 83
Varšava ’81 v Delu in Dnevniku: Evropa militarizacije in finančnih trgov
katerih časopisi poročajo, saj ekonomski ukrepi postanejo osrednje sred-
stvo (posrednega) političnega pritiska.
Delo (n. m.) v zvezi s tem povzema Wall Street Journal, ki piše, da se
»zastran tega na vrhu plete srdit spor, kaj dalje storiti: ali se pridružiti ti-
stim, ki si prizadevajo Poljski olajšati breme tako, da bi odplačilo dolgov
raztegnili na več let, ali pa izkoristiti priložnost in zadati udarec celotne-
mu zahodnemu kreditiranju vzhodnoevropskega bloka.« Dilema v ameri-
škem političnem vrhu je torej, ali Poljski gospodarsko pomagati (in s tem
posredno spodbujati poljsko zadolženost ter ekonomsko odvisnost od Za-
hoda, kar lahko pomeni učinkovito orodje pritiska in da dodatno moč zah-
tevi po prehodu v tržno gospodarstvo) ali pa jo (in ostale socialistične drža-
ve Vzhodne Evrope) prepustiti ekonomski krizi, ki bi jo (jih) dodatno osi-
romašila in zmanjšala njihovo ekonomsko in politično moč, kar bi pome-
nilo še večjo politično in ekonomsko premoč Zahoda v zgodovinskem kon-
tekstu hladne vojne.
Kot opozarja Delo nekaj odstavkov naprej, »bi poljski bankrot prizade-
jal hud in morda nepopravljiv udarec svetovnemu finančnemu sistemu«
(n. m.). Popoln kolaps poljskega gospodarstva in bankrot bi sicer koristil
Zahodu geopolitično, saj bi to pomenilo sesutje ene izmed največjih vzho-
dnoevropskih držav, a bi imel tudi za Zahod negativne ekonomske učin-
ke, saj ekonomska (pre)moč Zahoda ni bila absolutna, temveč relativna in
determinirana ravno z ekonomsko odvisnostjo in zadolženostjo Vzhoda.
Bankrot katere izmed vzhodnih držav ali kakršnokoli drugo drastično po-
slabšanje ekonomskega položaja bi obenem porušilo krhko ravnovesje eko-
nomske odvisnosti in dolgov, na katerih temelji relativna premoč Zahoda
– obenem pa je manipulairanje s posojili poglavitno politično sredstvo Za-
hoda za politično destabilizacijo Vzhoda. Geopolitični zastavek mednaro-
dne finančne politike Zahoda je bil torej na začetku osemdesetih vzdrže-
vanje Vzhoda malo nad stanjem krize in povečevanje odvisnosti Vzhoda
od Zahoda. Zahodna posojila so obenem odpravljala akutne gospodarske
težave in, zaradi naraščajoče odvisnosti Vzhoda, onemogočala avtonomo-
no odpravljanje vzrokov zanje, saj so bile pogoj za posojila gospodarske in
politične reforme, ki so bile všeč Zahodu, torej reforme v smeri tržnega go-
spodarstva in strankarske demokracije. Strategija ZDA do Poljske je bila
leta 1981 torej grožnja z zadržanjem posojil dokler se ne ukine vojno sta-
nje, obenem pa umanjkanje zahodne pomoči ni smelo biti tako drastično,
da bi povzročilo popoln gospodarski kolaps Poljske in s tem tudi celotne-
ga kompleksnega in krhkega sistema mednarodne finančne (so)odvisnosti.
Pozornost, ki jo tudi časopisi posvečajo vlogi financ v mednarodni po-
litiki, je odraz globalnega zasuka k monetarizmu kot (od začetka osem-
katerih časopisi poročajo, saj ekonomski ukrepi postanejo osrednje sred-
stvo (posrednega) političnega pritiska.
Delo (n. m.) v zvezi s tem povzema Wall Street Journal, ki piše, da se
»zastran tega na vrhu plete srdit spor, kaj dalje storiti: ali se pridružiti ti-
stim, ki si prizadevajo Poljski olajšati breme tako, da bi odplačilo dolgov
raztegnili na več let, ali pa izkoristiti priložnost in zadati udarec celotne-
mu zahodnemu kreditiranju vzhodnoevropskega bloka.« Dilema v ameri-
škem političnem vrhu je torej, ali Poljski gospodarsko pomagati (in s tem
posredno spodbujati poljsko zadolženost ter ekonomsko odvisnost od Za-
hoda, kar lahko pomeni učinkovito orodje pritiska in da dodatno moč zah-
tevi po prehodu v tržno gospodarstvo) ali pa jo (in ostale socialistične drža-
ve Vzhodne Evrope) prepustiti ekonomski krizi, ki bi jo (jih) dodatno osi-
romašila in zmanjšala njihovo ekonomsko in politično moč, kar bi pome-
nilo še večjo politično in ekonomsko premoč Zahoda v zgodovinskem kon-
tekstu hladne vojne.
Kot opozarja Delo nekaj odstavkov naprej, »bi poljski bankrot prizade-
jal hud in morda nepopravljiv udarec svetovnemu finančnemu sistemu«
(n. m.). Popoln kolaps poljskega gospodarstva in bankrot bi sicer koristil
Zahodu geopolitično, saj bi to pomenilo sesutje ene izmed največjih vzho-
dnoevropskih držav, a bi imel tudi za Zahod negativne ekonomske učin-
ke, saj ekonomska (pre)moč Zahoda ni bila absolutna, temveč relativna in
determinirana ravno z ekonomsko odvisnostjo in zadolženostjo Vzhoda.
Bankrot katere izmed vzhodnih držav ali kakršnokoli drugo drastično po-
slabšanje ekonomskega položaja bi obenem porušilo krhko ravnovesje eko-
nomske odvisnosti in dolgov, na katerih temelji relativna premoč Zahoda
– obenem pa je manipulairanje s posojili poglavitno politično sredstvo Za-
hoda za politično destabilizacijo Vzhoda. Geopolitični zastavek mednaro-
dne finančne politike Zahoda je bil torej na začetku osemdesetih vzdrže-
vanje Vzhoda malo nad stanjem krize in povečevanje odvisnosti Vzhoda
od Zahoda. Zahodna posojila so obenem odpravljala akutne gospodarske
težave in, zaradi naraščajoče odvisnosti Vzhoda, onemogočala avtonomo-
no odpravljanje vzrokov zanje, saj so bile pogoj za posojila gospodarske in
politične reforme, ki so bile všeč Zahodu, torej reforme v smeri tržnega go-
spodarstva in strankarske demokracije. Strategija ZDA do Poljske je bila
leta 1981 torej grožnja z zadržanjem posojil dokler se ne ukine vojno sta-
nje, obenem pa umanjkanje zahodne pomoči ni smelo biti tako drastično,
da bi povzročilo popoln gospodarski kolaps Poljske in s tem tudi celotne-
ga kompleksnega in krhkega sistema mednarodne finančne (so)odvisnosti.
Pozornost, ki jo tudi časopisi posvečajo vlogi financ v mednarodni po-
litiki, je odraz globalnega zasuka k monetarizmu kot (od začetka osem-
