Page 80 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 80
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
značilen tudi poudarek na vrednoti nevmešavanja. V Delu je 16. 12. obja-
vljenih več odzivov na poljsko vojno stanje v, po Delovem izboru, ključnih
evropskih državah: Sovjetski zvezi, Zahodni Nemčiji, Avstriji, Franciji in
Veliki Britaniji. Poročilo o odzivih v Evropi je pisano kot mešanica pregle-
da medijskega poročanja v izbranih državah in povzetkov izjav nekaterih
pomembnih politikov. Del o odzivih v Sovjetski zvezi je najbolj interpreta-
tiven in vsebuje komentar oziroma kratko analizo medijskega poročanja o
vojnem stanju na Poljskem v Sovjetski zvezi:
Vse informacije so naravnane tako, da izgleda kot da se položaj na Poljskem
umirja in kot da se v deželi ni zgodilo nič posebnega, nič nepričakovanega, samo
tisto, kar je bilo nujno in normalno. Takšen način obravnavanja položaja na Polj-
skem v sovjetskih sredstvih množičnega obveščanja seveda ne pomeni, da SZ ne
spremlja pazljivo celotnega razvoja dogodkov v tej sosedni deželi in da ni do naj-
večje možne mere zainteresirana za tamkajšnja dogajanja. Če so v tem trenut-
ku informacije in vesti o Poljski v Moskvi umirjene in pazljivo izbrane, je vzrok
samo v tem, da Sovjetska zveza ne želi niti z besedico vzbuditi vtisa v tuji javno-
sti, da se kakorkoli vmešava v reševanje poljske krize, in da ne želi otežiti že tako
težkega položaja na Poljskem, v odnosih znotraj vzhodnoevropske socialistične
skupnosti in v svetu na sploh, še posebej pa ne v Evropi, kjer so se pred kratkim
začeli zapleteni pogovori o razorožitvi. (Delo, 16. 12., 3.)
Tako je tudi sovjetsko medijsko poročanje vpotegnjeno v splošen hori-
zont nevmešavanja, čeprav vrednote nevmešavanja tam ni mogoče ekspli-
citno zaslediti, tako da mora Delo, da bi bilo v svoji zgodbi o nevmešavanju
konsistentno, začasno opustiti kriterije nevtralnega poročanja (oziroma
nevtralnega pregleda poročanja) in prestopiti v žanr komentarja. Pri pre-
gledih poročanja v ostalih državah to ni potrebno, saj je to že samo po sebi
osredotočeno na vrednoto nevmešavanja. Tako je pri zahodnonemškem
odzivu poudarjena evropska razsežnost vrednote nevmešavanja (»nevme-
šavanje je dolžnost vseh«, »obnovljene priložnosti v popuščanju napeto-
sti« n. m.), v NATOvem odzivu sta na prvem mestu varnost ter popušča-
nje napetosti kot njen pogoj, v francoskem odzivu pa je citirana izjava pre-
mierja Mauroya, da »odločitve, sprejete na Poljskem, ostajajo v okviru no-
tranje suverenosti te dežele.« (N. m.) Čeprav so britanski mediji najbolj
kritični do uvedbe vojnega stanja, prav tako posredno poudarjajo vredno-
to nevmešavanja skozi prelaganje vse odgovornosti na poljske notranje sile:
»Iskreno upamo, da bosta poljska vlada in ljudstvo lahko rešila svoje pro-
bleme s kompromisom in sporazumom ter brez prelivanja krvi.« (n. m.,
citat izjave ministra za zunanje zadeve lorda Carringtona). Tudi uradno
značilen tudi poudarek na vrednoti nevmešavanja. V Delu je 16. 12. obja-
vljenih več odzivov na poljsko vojno stanje v, po Delovem izboru, ključnih
evropskih državah: Sovjetski zvezi, Zahodni Nemčiji, Avstriji, Franciji in
Veliki Britaniji. Poročilo o odzivih v Evropi je pisano kot mešanica pregle-
da medijskega poročanja v izbranih državah in povzetkov izjav nekaterih
pomembnih politikov. Del o odzivih v Sovjetski zvezi je najbolj interpreta-
tiven in vsebuje komentar oziroma kratko analizo medijskega poročanja o
vojnem stanju na Poljskem v Sovjetski zvezi:
Vse informacije so naravnane tako, da izgleda kot da se položaj na Poljskem
umirja in kot da se v deželi ni zgodilo nič posebnega, nič nepričakovanega, samo
tisto, kar je bilo nujno in normalno. Takšen način obravnavanja položaja na Polj-
skem v sovjetskih sredstvih množičnega obveščanja seveda ne pomeni, da SZ ne
spremlja pazljivo celotnega razvoja dogodkov v tej sosedni deželi in da ni do naj-
večje možne mere zainteresirana za tamkajšnja dogajanja. Če so v tem trenut-
ku informacije in vesti o Poljski v Moskvi umirjene in pazljivo izbrane, je vzrok
samo v tem, da Sovjetska zveza ne želi niti z besedico vzbuditi vtisa v tuji javno-
sti, da se kakorkoli vmešava v reševanje poljske krize, in da ne želi otežiti že tako
težkega položaja na Poljskem, v odnosih znotraj vzhodnoevropske socialistične
skupnosti in v svetu na sploh, še posebej pa ne v Evropi, kjer so se pred kratkim
začeli zapleteni pogovori o razorožitvi. (Delo, 16. 12., 3.)
Tako je tudi sovjetsko medijsko poročanje vpotegnjeno v splošen hori-
zont nevmešavanja, čeprav vrednote nevmešavanja tam ni mogoče ekspli-
citno zaslediti, tako da mora Delo, da bi bilo v svoji zgodbi o nevmešavanju
konsistentno, začasno opustiti kriterije nevtralnega poročanja (oziroma
nevtralnega pregleda poročanja) in prestopiti v žanr komentarja. Pri pre-
gledih poročanja v ostalih državah to ni potrebno, saj je to že samo po sebi
osredotočeno na vrednoto nevmešavanja. Tako je pri zahodnonemškem
odzivu poudarjena evropska razsežnost vrednote nevmešavanja (»nevme-
šavanje je dolžnost vseh«, »obnovljene priložnosti v popuščanju napeto-
sti« n. m.), v NATOvem odzivu sta na prvem mestu varnost ter popušča-
nje napetosti kot njen pogoj, v francoskem odzivu pa je citirana izjava pre-
mierja Mauroya, da »odločitve, sprejete na Poljskem, ostajajo v okviru no-
tranje suverenosti te dežele.« (N. m.) Čeprav so britanski mediji najbolj
kritični do uvedbe vojnega stanja, prav tako posredno poudarjajo vredno-
to nevmešavanja skozi prelaganje vse odgovornosti na poljske notranje sile:
»Iskreno upamo, da bosta poljska vlada in ljudstvo lahko rešila svoje pro-
bleme s kompromisom in sporazumom ter brez prelivanja krvi.« (n. m.,
citat izjave ministra za zunanje zadeve lorda Carringtona). Tudi uradno
