Page 82 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 82
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
notranja politična dinamika Evrope, razdeljene na »svobodni« in sociali-
stični del, v kriznih situacijah privedla do suspenzije demokracije in nači-
na upravljanja mednarodnih odnosov, ki so jih uveljavljali ZN (kot institu-
cionalni podaljšek ameriške svetovne politične in ekonomske hegemonije
po drugi svetovni vojni).3 Hladna vojna in policijska represija, značilna za
Evropo v obdobju hladne vojne (tako na Vzhodu kot na Zahodu), sta v kri-
znih trenutkih zgodovinsko pomenili suspenzijo sodobnih in obrat nazaj,
k načelom vladanja, značilnih za 17. stoletje.
Ekonomski in finančni učinki poljske krize
Poročanje o Poljski krizi vsebuje tudi element, ki se sicer pojavi pozno
in mu ni posvečenega veliko časopisnega prostora, a vseeno pomeni novost
glede na prejšnja poročanja o kriznih dogodkih. Gre za poročanje o zaskr-
bljenosti nad ekonomskimi in finančnimi učinki poljske krize. Delo o tem
poroča 19. 12., v drugem delu članka z naslovom »ZDA: Trši besednjak«
(Delo, 19. 12., 3). Prvi del članka je posvečen Reaganovem odzivu na do-
godke na Poljskem. Ta je izrazito kritičen do uvedbe vojnega stanja in do
domnevne sovjetske podpore vojaškim oblastem – a ne napove nobenega
aktivnega ukrepa, le pasivne, tj. zadržanje ameriške finančne pomoči polj-
skemu gospodarstvu dokler traja vojno stanje. Finančna pomoč oziroma
manipulacija s posojili Poljski je poglaviten instrument ameriške zunanje
politike do Poljske (gospodarstvo te je bilo leta 1981 v veliki meri odvisno
od ameriških in drugih zahodnih posojil in Poljska je takrat, po navedbah
Dela, zahodnim bankam in državam dolgovala že okoli 26 milijard dolar-
jev – nova posojila, ki jih je zadržal Reagan, bi bila namenjena zgolj plače-
vanju obresti na že obstoječe dolgove Poljske). Tako so ZDA lahko na Polj-
sko vršile pritisk in obenem ne ogrožale svetovne vojaške stabilnosti in hla-
dnovojnega ravnotežja sil. Šlo je za posreden, ekonomski pritisk in ne za ne-
posrednega vojaškega ali političnega, tako da so ZDA spoštovale tudi dok-
trino o nevmešavanju. Obenem pa je to, v dosedaj analiziranih poročanjih
Dela in Dnevnika o kriznih dogodkih v evropski zgodovini druge polovice
20. stoletja, prvič, da časopisi poročajo o finančnem in ekonomskem aspek-
tu krize. O prej analiziranih dogodkih (vstaji na Madžarskem leta ’56, za-
četku gradnje berlinskega zidu leta ’61, študentskih uporih in generalni
stavki v Franciji ter okupaciji Češkoslovaške leta ’68) sta Delo in Dnevnik
poročala iz politične, zgodovinske in socialne ter nikoli iz ekonomske per-
spektive. A dodajanje ekonomske perspektive ne pomeni spremembe v sen-
zibilnosti poročanja, ki bilo pozornejše na prej spregledane ekonomske vi-
dike kriznih dogodkov, prej gre za premik v samih političnih metodah, o
David Harvey, The New Imperialism, Oxford 2003, 26–87.
notranja politična dinamika Evrope, razdeljene na »svobodni« in sociali-
stični del, v kriznih situacijah privedla do suspenzije demokracije in nači-
na upravljanja mednarodnih odnosov, ki so jih uveljavljali ZN (kot institu-
cionalni podaljšek ameriške svetovne politične in ekonomske hegemonije
po drugi svetovni vojni).3 Hladna vojna in policijska represija, značilna za
Evropo v obdobju hladne vojne (tako na Vzhodu kot na Zahodu), sta v kri-
znih trenutkih zgodovinsko pomenili suspenzijo sodobnih in obrat nazaj,
k načelom vladanja, značilnih za 17. stoletje.
Ekonomski in finančni učinki poljske krize
Poročanje o Poljski krizi vsebuje tudi element, ki se sicer pojavi pozno
in mu ni posvečenega veliko časopisnega prostora, a vseeno pomeni novost
glede na prejšnja poročanja o kriznih dogodkih. Gre za poročanje o zaskr-
bljenosti nad ekonomskimi in finančnimi učinki poljske krize. Delo o tem
poroča 19. 12., v drugem delu članka z naslovom »ZDA: Trši besednjak«
(Delo, 19. 12., 3). Prvi del članka je posvečen Reaganovem odzivu na do-
godke na Poljskem. Ta je izrazito kritičen do uvedbe vojnega stanja in do
domnevne sovjetske podpore vojaškim oblastem – a ne napove nobenega
aktivnega ukrepa, le pasivne, tj. zadržanje ameriške finančne pomoči polj-
skemu gospodarstvu dokler traja vojno stanje. Finančna pomoč oziroma
manipulacija s posojili Poljski je poglaviten instrument ameriške zunanje
politike do Poljske (gospodarstvo te je bilo leta 1981 v veliki meri odvisno
od ameriških in drugih zahodnih posojil in Poljska je takrat, po navedbah
Dela, zahodnim bankam in državam dolgovala že okoli 26 milijard dolar-
jev – nova posojila, ki jih je zadržal Reagan, bi bila namenjena zgolj plače-
vanju obresti na že obstoječe dolgove Poljske). Tako so ZDA lahko na Polj-
sko vršile pritisk in obenem ne ogrožale svetovne vojaške stabilnosti in hla-
dnovojnega ravnotežja sil. Šlo je za posreden, ekonomski pritisk in ne za ne-
posrednega vojaškega ali političnega, tako da so ZDA spoštovale tudi dok-
trino o nevmešavanju. Obenem pa je to, v dosedaj analiziranih poročanjih
Dela in Dnevnika o kriznih dogodkih v evropski zgodovini druge polovice
20. stoletja, prvič, da časopisi poročajo o finančnem in ekonomskem aspek-
tu krize. O prej analiziranih dogodkih (vstaji na Madžarskem leta ’56, za-
četku gradnje berlinskega zidu leta ’61, študentskih uporih in generalni
stavki v Franciji ter okupaciji Češkoslovaške leta ’68) sta Delo in Dnevnik
poročala iz politične, zgodovinske in socialne ter nikoli iz ekonomske per-
spektive. A dodajanje ekonomske perspektive ne pomeni spremembe v sen-
zibilnosti poročanja, ki bilo pozornejše na prej spregledane ekonomske vi-
dike kriznih dogodkov, prej gre za premik v samih političnih metodah, o
David Harvey, The New Imperialism, Oxford 2003, 26–87.
