Page 78 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 78
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
ni uspelo premagati gospodarske krize, zato so oblast poskušali prevzeti
»politični avanturisti« v Solidarnosti. Namesto kooperacije je med druž-
benimi akterji prišlo do konfrontacije in redukcije političnega prizorišča
na spopad med partijskimi dogmatiki in avanturisti v Solidarnosti.
Po tem komentarju je očitno, da je jugoslovanski tisk zadržan do obeh,
tako do PZDP kot do Solidarnosti. Prva ima, poleg tistih z dogmatizmom,
težave tudi s svojo kredibilnostjo zaradi napak iz preteklosti in s svojo spo-
sobnostjo, saj ni znala najti izhoda iz gospodarske krize, medtem ko za dru-
go ni gotovo, da predstavlja politično alternativo, ki je še zmeraj socialistič-
na. Solidarnost je sicer avtentično delavsko gibanje, a to še ne pomeni, da je
tudi socialistično – v njem so elementi katoliškega korporatizma in libera-
lizma, nekatera ideološka in politična stališča Solidarnosti niso kompatibil-
na s socializmom. Jugoslovanski tisk tako ne podpira nobenega izmed glav-
nih akterjev, saj ima na eni strani partijo, ločeno od delavskega razreda, na
drugi pa organiziran delavski razred, ki ni nujno ali povsem socialističen
po politični in ideološki usmeritvi. Poudarek v poročanju je tako po ana-
lizi družbene situacije in zgodovinskega razvoja na Poljskem ter predstavi-
tvi glavnih akterjev premeščen na širšo, evropsko in svetovno perspektivo.
Evropska varnost in sodelovanje
Odzivi evropskih medijev, javnosti, političnih institucij in posameznih
vodilnih politikov so prav tako strukturirani okrog opozicije vojaški svet
– Solidarnost, kjer je drugi akter prav tako pasiviziran, tj. nekdo o katerem
se govori in poroča in ne subjekt, ki govori. Osnovna forma evropskih od-
zivov na zgodovinsko situacijo na Poljskem je v prvih dneh po začetku voj-
nega stanja tako splošna opredelitev do situacije, ki je obenem komentar na
govor Jaruzelskega. Delo je v rubriki V žarišču 15.12. objavilo več odlom-
kov iz reakcij evropskih in svetovnih medijev na situacijo na Poljskem. Po-
sebej zanimiva je reakcija francoskega komunističnega časopisa L ‚Huma-
nite, ki, podobno kot Jaruzelski v svojem govoru, Solidarnost posredno ak-
tivira – čeprav je Solidarnost še vedno pasiven akter, ki v tekstu »ne pri-
de do besede«, se aktivira skozi obtožbe: »Porojeno upanje pa so pokopali
predvsem ekscesi Solidarnosti. Skupaj z napakami, narejenimi v sedemde-
setih, so dezorganizirali gospodarstvo, privedli do pomanjkanja, neredov
in nenehnih stavk.« (Delo, 15. 12., 5.)
Jaruzelski svoj govor, ponatisnjen v Delu in Dnevniku 14. 12., prav tako
začne z opisom splošne družbene situacije in govori o propadanju, nedelo-
vanju državnih institucij, usihajočem gospodarstvu in »ozračju neskonč-
nih konfliktov, nesporazumov in sovraštva.« (Delo, 14. 12., 3.) Za to sta-
nje nato okrivi »skrajneže in avanturiste« s postopkom »pasivne aktivaci-
ni uspelo premagati gospodarske krize, zato so oblast poskušali prevzeti
»politični avanturisti« v Solidarnosti. Namesto kooperacije je med druž-
benimi akterji prišlo do konfrontacije in redukcije političnega prizorišča
na spopad med partijskimi dogmatiki in avanturisti v Solidarnosti.
Po tem komentarju je očitno, da je jugoslovanski tisk zadržan do obeh,
tako do PZDP kot do Solidarnosti. Prva ima, poleg tistih z dogmatizmom,
težave tudi s svojo kredibilnostjo zaradi napak iz preteklosti in s svojo spo-
sobnostjo, saj ni znala najti izhoda iz gospodarske krize, medtem ko za dru-
go ni gotovo, da predstavlja politično alternativo, ki je še zmeraj socialistič-
na. Solidarnost je sicer avtentično delavsko gibanje, a to še ne pomeni, da je
tudi socialistično – v njem so elementi katoliškega korporatizma in libera-
lizma, nekatera ideološka in politična stališča Solidarnosti niso kompatibil-
na s socializmom. Jugoslovanski tisk tako ne podpira nobenega izmed glav-
nih akterjev, saj ima na eni strani partijo, ločeno od delavskega razreda, na
drugi pa organiziran delavski razred, ki ni nujno ali povsem socialističen
po politični in ideološki usmeritvi. Poudarek v poročanju je tako po ana-
lizi družbene situacije in zgodovinskega razvoja na Poljskem ter predstavi-
tvi glavnih akterjev premeščen na širšo, evropsko in svetovno perspektivo.
Evropska varnost in sodelovanje
Odzivi evropskih medijev, javnosti, političnih institucij in posameznih
vodilnih politikov so prav tako strukturirani okrog opozicije vojaški svet
– Solidarnost, kjer je drugi akter prav tako pasiviziran, tj. nekdo o katerem
se govori in poroča in ne subjekt, ki govori. Osnovna forma evropskih od-
zivov na zgodovinsko situacijo na Poljskem je v prvih dneh po začetku voj-
nega stanja tako splošna opredelitev do situacije, ki je obenem komentar na
govor Jaruzelskega. Delo je v rubriki V žarišču 15.12. objavilo več odlom-
kov iz reakcij evropskih in svetovnih medijev na situacijo na Poljskem. Po-
sebej zanimiva je reakcija francoskega komunističnega časopisa L ‚Huma-
nite, ki, podobno kot Jaruzelski v svojem govoru, Solidarnost posredno ak-
tivira – čeprav je Solidarnost še vedno pasiven akter, ki v tekstu »ne pri-
de do besede«, se aktivira skozi obtožbe: »Porojeno upanje pa so pokopali
predvsem ekscesi Solidarnosti. Skupaj z napakami, narejenimi v sedemde-
setih, so dezorganizirali gospodarstvo, privedli do pomanjkanja, neredov
in nenehnih stavk.« (Delo, 15. 12., 5.)
Jaruzelski svoj govor, ponatisnjen v Delu in Dnevniku 14. 12., prav tako
začne z opisom splošne družbene situacije in govori o propadanju, nedelo-
vanju državnih institucij, usihajočem gospodarstvu in »ozračju neskonč-
nih konfliktov, nesporazumov in sovraštva.« (Delo, 14. 12., 3.) Za to sta-
nje nato okrivi »skrajneže in avanturiste« s postopkom »pasivne aktivaci-
