Page 79 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 79
Varšava ’81 v Delu in Dnevniku: Evropa militarizacije in finančnih trgov
je« – ne da jim besede, a govori o njihovem delovanju z izrazito negativni-
mi konotacijami in pejorativnimi oznakami – in kot rešitev iz stanja »ka-
osa, demoralizacije in poraza« postavi ustanovitev vojaškega sveta in uved-
bo vojnega stanja, kar naj bi zagotovilo ponovno vzpostavitev tistega, kar
v govoru Jaruzelskega predstavlja osnovne pozitivne družbene vrednote:
red, mir, disciplino, varnost in normalno delovanje državnih institucij ter
gospodarstva. (n. m.) Gre za diskurzivno strategijo inverzije vrednot: obli-
ke političnega (demonstracije, ustanavljanje delavskih svetov) in ekonom-
skega boja (sindikalna agitacija, stavke), ki so bile značilne za delavske boje
20. stoletja in ki so bile osnovne metode socialističnih revolucij, so predsta-
vljene kot lastno nasprotje, kot nekaj, kar ogroža, po besedah Jaruzelske-
ga, »socialistično državnost« in socializem sam, in v ta namen so mobi-
lizirane tradicionalno konservativne vrednore (red, varnost, normalnost),
ki sedaj nastopajo kot obramba socialistične ureditve pred »avanturisti in
skrajneži«. Klasične metode revolucionarnega socializma so prikazane kot
antisocialistični »ekstremizem« – in konservativne metode vladanja kot
tisto, kar naj bi rešilo socializem.
Če se vrnemo k evropskim odzivom: ti vsi upoštevajo osnovno ideolo-
ško-diskurzivno matrico, ki jo vzpostavi govor Jaruzelskega oziroma dis-
kurz poljskih vojaških oblasti. Tudi evropskim medijem, javnosti in uradni
politiki so najpomembnejše vrednote varnosti, reda in normalnosti, različ-
no se opredeljujejo le do specifične metode za njihovo zagotavljanje (voj-
nega stanja), ne problematizirajo pa konservativnega ideološkega horizon-
ta, v katerega je postavljeno celotno medijsko razumevanje in interpretira-
nje situacije, s svojimi variacijami ga le reproducirajo. Tako denimo, v prej
omenjeni rubriki, francoski Le Figaro piše, da »general Jaruzelski ni mo-
gel ukrepati drugače«, japonski The Daily Yomiuri da »bi morala tudi So-
lidarnost ukrepati trezno«, nemški Frankfurter Rundschau pa, da je »ra-
zvoj zadnjih mesecev, ki ga označuje razblinjenje sleherne avtoritete, zlom
gospodarskega sistema, razkroj javne morale in pojav anarhističnih teženj
videti s stališča režima dokaz, da je prevzem vojaške oblasti edini izhod iz
katastrofe.« (Delo, 15. 12., 5.) Osnovna opredelitev situacije – dežela je v
kaosu in razpadanju, rešitev je v varnosti, redu, normalnosti in ukrotitvi
ekstremnih sil – v evropskih in svetovnih odzivih ni sporna, razlikujejo se
le pogledi na to, kako rešiti situacijo in vzpostaviti osnovne vrednote – tu
odzivi variirajo med eksplicitno podporo vojaškemu svetu in vojnemu sta-
nju, kritiko vladnih ukrepov kot neustreznih in zadržanostjo v stilu »po-
čakajmo, pa bomo videli.«
Poleg pristajanja na osnovni ideološki horizont interpretacije zgodovin-
ske situacije, ki ga začrta Jaruzelski v svojem govoru, je za evropske odzive
je« – ne da jim besede, a govori o njihovem delovanju z izrazito negativni-
mi konotacijami in pejorativnimi oznakami – in kot rešitev iz stanja »ka-
osa, demoralizacije in poraza« postavi ustanovitev vojaškega sveta in uved-
bo vojnega stanja, kar naj bi zagotovilo ponovno vzpostavitev tistega, kar
v govoru Jaruzelskega predstavlja osnovne pozitivne družbene vrednote:
red, mir, disciplino, varnost in normalno delovanje državnih institucij ter
gospodarstva. (n. m.) Gre za diskurzivno strategijo inverzije vrednot: obli-
ke političnega (demonstracije, ustanavljanje delavskih svetov) in ekonom-
skega boja (sindikalna agitacija, stavke), ki so bile značilne za delavske boje
20. stoletja in ki so bile osnovne metode socialističnih revolucij, so predsta-
vljene kot lastno nasprotje, kot nekaj, kar ogroža, po besedah Jaruzelske-
ga, »socialistično državnost« in socializem sam, in v ta namen so mobi-
lizirane tradicionalno konservativne vrednore (red, varnost, normalnost),
ki sedaj nastopajo kot obramba socialistične ureditve pred »avanturisti in
skrajneži«. Klasične metode revolucionarnega socializma so prikazane kot
antisocialistični »ekstremizem« – in konservativne metode vladanja kot
tisto, kar naj bi rešilo socializem.
Če se vrnemo k evropskim odzivom: ti vsi upoštevajo osnovno ideolo-
ško-diskurzivno matrico, ki jo vzpostavi govor Jaruzelskega oziroma dis-
kurz poljskih vojaških oblasti. Tudi evropskim medijem, javnosti in uradni
politiki so najpomembnejše vrednote varnosti, reda in normalnosti, različ-
no se opredeljujejo le do specifične metode za njihovo zagotavljanje (voj-
nega stanja), ne problematizirajo pa konservativnega ideološkega horizon-
ta, v katerega je postavljeno celotno medijsko razumevanje in interpretira-
nje situacije, s svojimi variacijami ga le reproducirajo. Tako denimo, v prej
omenjeni rubriki, francoski Le Figaro piše, da »general Jaruzelski ni mo-
gel ukrepati drugače«, japonski The Daily Yomiuri da »bi morala tudi So-
lidarnost ukrepati trezno«, nemški Frankfurter Rundschau pa, da je »ra-
zvoj zadnjih mesecev, ki ga označuje razblinjenje sleherne avtoritete, zlom
gospodarskega sistema, razkroj javne morale in pojav anarhističnih teženj
videti s stališča režima dokaz, da je prevzem vojaške oblasti edini izhod iz
katastrofe.« (Delo, 15. 12., 5.) Osnovna opredelitev situacije – dežela je v
kaosu in razpadanju, rešitev je v varnosti, redu, normalnosti in ukrotitvi
ekstremnih sil – v evropskih in svetovnih odzivih ni sporna, razlikujejo se
le pogledi na to, kako rešiti situacijo in vzpostaviti osnovne vrednote – tu
odzivi variirajo med eksplicitno podporo vojaškemu svetu in vojnemu sta-
nju, kritiko vladnih ukrepov kot neustreznih in zadržanostjo v stilu »po-
čakajmo, pa bomo videli.«
Poleg pristajanja na osnovni ideološki horizont interpretacije zgodovin-
ske situacije, ki ga začrta Jaruzelski v svojem govoru, je za evropske odzive
