Page 75 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 75
šava ’81 v Delu
in Dnevniku:
Evropa militarizacije
in finančnih trgov
Interpretativni pregled
poročanja
Med dvema ekstremoma
Ob začetku poročanja o uvedbi vojnega stanja se kot glavni druž-
beni akter takoj vzpostavi novoustanovljeni vojaški svet za naci-
onalno rešitev (v nadaljevanju: vojaški svet), kot glavni individualni ak-
ter pa predsednik poljske vlade general Wojciech Jaruzelski. Poročanje se
v obeh časopisih začne 14. 12. s poročiloma o stanju na Poljskem, ki sta na
vrhu prvih strani obeh časopisov. V Delu je poročilo dolgo, obširno in iz-
črpno. Začne se z opisom stanja in političnih ukrepov (prepoved sindika-
tov in stavk, prepoved potovanja v tujino, omejeno gibanje, prepoved zbi-
ranja, policijska ura, cenzura medijev), nadaljuje pa z opisom vojaških ma-
nevrov. Osrednji del poročila predstavlja povzetek razglasa vojaškega sveta,
v katerem ta upravičuje svoje ukrepe. Osnovna diskurzivna strategija raz-
glasa, ki ga Delo le povzema in se do njegove vsebine ne opredeljuje, je pre-
našanje odgovornosti za vojno stanje na drugega glavnega akterja, ki nasto-
pa pasivno, kot nekdo, o katerem se govori, ne kot subjekt, ki govori. Ta ak-
ter so »protidržavne prevratniške sile sovražnikov socializma«, ki so »pri-
vedle državo na rob državljanske vojne.« (Delo, 14. 2., 1.) Takoj nato so te
sile, v navedbi iz razglasa, povezane s Solidarnostjo, ki naj bi blokirala iska-
nje izhoda iz krize. Interpretacija dogodkov, kot jih vidi vojaški svet, je to-
rej naslednja: Poljska je zašla v krizo, ki si jo je vlada iskreno prizadevala re-
šiti – a Solidarnost kot združba sovražnikov socializma v krizi vidi prilo-
žnost za zrušitev socialistične ureditve, zato blokira možnosti za njeno re-
šitev. Kot osnovna vrednota vojaškega sveta je navedena (in večkrat pono-
in Dnevniku:
Evropa militarizacije
in finančnih trgov
Interpretativni pregled
poročanja
Med dvema ekstremoma
Ob začetku poročanja o uvedbi vojnega stanja se kot glavni druž-
beni akter takoj vzpostavi novoustanovljeni vojaški svet za naci-
onalno rešitev (v nadaljevanju: vojaški svet), kot glavni individualni ak-
ter pa predsednik poljske vlade general Wojciech Jaruzelski. Poročanje se
v obeh časopisih začne 14. 12. s poročiloma o stanju na Poljskem, ki sta na
vrhu prvih strani obeh časopisov. V Delu je poročilo dolgo, obširno in iz-
črpno. Začne se z opisom stanja in političnih ukrepov (prepoved sindika-
tov in stavk, prepoved potovanja v tujino, omejeno gibanje, prepoved zbi-
ranja, policijska ura, cenzura medijev), nadaljuje pa z opisom vojaških ma-
nevrov. Osrednji del poročila predstavlja povzetek razglasa vojaškega sveta,
v katerem ta upravičuje svoje ukrepe. Osnovna diskurzivna strategija raz-
glasa, ki ga Delo le povzema in se do njegove vsebine ne opredeljuje, je pre-
našanje odgovornosti za vojno stanje na drugega glavnega akterja, ki nasto-
pa pasivno, kot nekdo, o katerem se govori, ne kot subjekt, ki govori. Ta ak-
ter so »protidržavne prevratniške sile sovražnikov socializma«, ki so »pri-
vedle državo na rob državljanske vojne.« (Delo, 14. 2., 1.) Takoj nato so te
sile, v navedbi iz razglasa, povezane s Solidarnostjo, ki naj bi blokirala iska-
nje izhoda iz krize. Interpretacija dogodkov, kot jih vidi vojaški svet, je to-
rej naslednja: Poljska je zašla v krizo, ki si jo je vlada iskreno prizadevala re-
šiti – a Solidarnost kot združba sovražnikov socializma v krizi vidi prilo-
žnost za zrušitev socialistične ureditve, zato blokira možnosti za njeno re-
šitev. Kot osnovna vrednota vojaškega sveta je navedena (in večkrat pono-
