Page 244 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 244
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
vanja, denimo z univerzitetno diplomo – aktualne strategije in deklaracije
EU govorijo o »vseživljenjskem učenju«,16 kjer akumulacija človeškega ka-
pitala poteka tudi vzporedno z delom (na način raznih seminarjev in doda-
tnih izobraževanj in usposabljanj) in znotraj samega delovnega procesa (na
način pridobivanja delovnih izkušenj in učenja »skozi prakso«).
Neoliberalni obrat v tako ekonomski teoriji kot ekonomski politiki v
EU ima tri pomembne in problematične učinke na polje izobraževanja (ki
so vidni predvsem v aktualnih reformah univerze). Prvič, univerza se de-
centralizira in atomizira, napotki EU in lokalni reformni programi gre-
do v smeri razbitja veliki univerz in ustanavljanja posameznih majhnih lo-
kalnih univerz ter parauniverzitetnih institucij (»centrov znanja«, »pod-
jetniških inkubatorjev«, »odličnostnih inštitutov«). Drugič, univerza in
neformalne izobraževalne institucije se komercializirajo, »odpirajo gospo-
darstvu«, iščejo »alternativne« (tj. korporativne) vire financiranja, se or-
ganizirajo in delujejo kot podjetja, uvajajo šolnine in razmišljajo o ali uva-
jajo privatizacijo. Tretjič, kurikulumi in organizacija samega izobraževal-
nega procesa se iz klasične humanistike in pozitivne naravoslovne znanosti
vse bolj transformira v produkcijo in diseminacijo »uporabnih in aplika-
bilnih« (tj. podjetniških in spremljajočih jih pravnih) znanj.
Vse tri spremembe (oziroma tendence v aktualnih poskusih reformira-
nja univerz v Evropi) postanejo razumljive, če upoštevamo osnovne postu-
late neoliberalne ekonomske in splošne družbene teorije in prevlado neo-
liberalne ekonomske politike v EU. Eden izmed ključnih prelomov, ki ga
izvrši neoliberalizem glede na klasični liberalizem, je prehod od koncep-
ta tržne menjave kot osnovnega družbenega mehanizma in posameznika-
trgovca kot osnovne družbene enote (Hayek denimo kritizira načelo la-
issez-faire in videnje tržnega obnašanja kot spontanega in naravnega kot
naivno in anahronistično – v neoliberalizmu ne gre več za spontano inte-
rakcijo posameznikov trgovcev po naravnih pravilih prostega trga, temveč
za ekonomsko igro konkurence po formalnih in abstraktnih pravnih pra-
vilih) h konkurenci kot osnovnemu družbenemu mehanizmu in podjetju
kot osnovni družbeni enoti.17 Centralizirana velika javna univerza, ki naj
bi producirala in posredovala študentom celoten korpus vednosti klasič-
ne humanistike in pozitivne naravoslovne znanosti, je, z neoliberalne per-
spektive, prav takšna zabloda kot centralizirana državna administrativna
Gl. sklep Evropskega parlamenta in sveta o uvedbi akcijskega programa na področju vseži-
vljenjskega učenja: http://www.cmepius.si/files/cmepius/userfiles/LLP/Copy%20of%20
sklep-o-llp-si.pdf (december 2010).
R. Hull, n. d., 129–159.
vanja, denimo z univerzitetno diplomo – aktualne strategije in deklaracije
EU govorijo o »vseživljenjskem učenju«,16 kjer akumulacija človeškega ka-
pitala poteka tudi vzporedno z delom (na način raznih seminarjev in doda-
tnih izobraževanj in usposabljanj) in znotraj samega delovnega procesa (na
način pridobivanja delovnih izkušenj in učenja »skozi prakso«).
Neoliberalni obrat v tako ekonomski teoriji kot ekonomski politiki v
EU ima tri pomembne in problematične učinke na polje izobraževanja (ki
so vidni predvsem v aktualnih reformah univerze). Prvič, univerza se de-
centralizira in atomizira, napotki EU in lokalni reformni programi gre-
do v smeri razbitja veliki univerz in ustanavljanja posameznih majhnih lo-
kalnih univerz ter parauniverzitetnih institucij (»centrov znanja«, »pod-
jetniških inkubatorjev«, »odličnostnih inštitutov«). Drugič, univerza in
neformalne izobraževalne institucije se komercializirajo, »odpirajo gospo-
darstvu«, iščejo »alternativne« (tj. korporativne) vire financiranja, se or-
ganizirajo in delujejo kot podjetja, uvajajo šolnine in razmišljajo o ali uva-
jajo privatizacijo. Tretjič, kurikulumi in organizacija samega izobraževal-
nega procesa se iz klasične humanistike in pozitivne naravoslovne znanosti
vse bolj transformira v produkcijo in diseminacijo »uporabnih in aplika-
bilnih« (tj. podjetniških in spremljajočih jih pravnih) znanj.
Vse tri spremembe (oziroma tendence v aktualnih poskusih reformira-
nja univerz v Evropi) postanejo razumljive, če upoštevamo osnovne postu-
late neoliberalne ekonomske in splošne družbene teorije in prevlado neo-
liberalne ekonomske politike v EU. Eden izmed ključnih prelomov, ki ga
izvrši neoliberalizem glede na klasični liberalizem, je prehod od koncep-
ta tržne menjave kot osnovnega družbenega mehanizma in posameznika-
trgovca kot osnovne družbene enote (Hayek denimo kritizira načelo la-
issez-faire in videnje tržnega obnašanja kot spontanega in naravnega kot
naivno in anahronistično – v neoliberalizmu ne gre več za spontano inte-
rakcijo posameznikov trgovcev po naravnih pravilih prostega trga, temveč
za ekonomsko igro konkurence po formalnih in abstraktnih pravnih pra-
vilih) h konkurenci kot osnovnemu družbenemu mehanizmu in podjetju
kot osnovni družbeni enoti.17 Centralizirana velika javna univerza, ki naj
bi producirala in posredovala študentom celoten korpus vednosti klasič-
ne humanistike in pozitivne naravoslovne znanosti, je, z neoliberalne per-
spektive, prav takšna zabloda kot centralizirana državna administrativna
Gl. sklep Evropskega parlamenta in sveta o uvedbi akcijskega programa na področju vseži-
vljenjskega učenja: http://www.cmepius.si/files/cmepius/userfiles/LLP/Copy%20of%20
sklep-o-llp-si.pdf (december 2010).
R. Hull, n. d., 129–159.
