Page 249 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 249
Neoliberalni obrat v ekonomski politiki EU in vloga univerze ...
ko potencialno ukinejo neoliberalizem. To ne pomeni popolne odpovedi
konceptu avtonomije, le njegovo redefinicijo – avtonomija ne več kot pro-
izvodnja čiste in objektivne teorije, temveč avtonomija kritične in angaži-
rane teorije, ki ne popušča pod pritiski trenutno dominantne neoliberal-
ne ideologije (tudi v njenih mehkejših različicah, denimo stiglitzevskega
post-Washingtonskega konsenza ali giddensovske tretje poti), avtonomi-
ja, ki bo omogočala eksplicitno politično motivirano teoretsko produkcijo
v smeri kritike družbe znanja in delanja akcijskih načrtov za njeno ukini-
tev. Tudi neoliberalizem se je začel kot intelektualno gibanje21 in morda je
boj za ohranitev javne univerze in redefinicijo njene avtonomije prelomna
strateška zgodovinska priložnost – posebej glede na to, da je aktualna eko-
nomska in finančna kriza že sama zamajala neoliberalno dogmo in vzbudi-
la dvom v upravičenost neoliberalnih ekonomskih in monetarnih politik
– za kreacijo prostora, kjer se lahko – kot je pokazala politična lucidnost in
teoretska prelomnost aktualnih študentskih uporov po vsej Evropi – začne
teoretska in politična produkcija novih oblik socializma.22
Dieter Plehwe in Bernhard Walpen, Between Network and Complex Organization: The Ma-
king of Neoliberal Knowledge and Hegemony, v: Gisela Neunhöfer, Dieter Phlehwe in Bern-
hard Walpen (ur.), Neoliberal Hegemony: A Global Critique, London in New York 2006, 27–51.
Perry Anderson, Beyond Neoliberalism, 2000, http://www.religion-online.org/showchapter.
asp?title=1562&C=1432 (december 2010).
ko potencialno ukinejo neoliberalizem. To ne pomeni popolne odpovedi
konceptu avtonomije, le njegovo redefinicijo – avtonomija ne več kot pro-
izvodnja čiste in objektivne teorije, temveč avtonomija kritične in angaži-
rane teorije, ki ne popušča pod pritiski trenutno dominantne neoliberal-
ne ideologije (tudi v njenih mehkejših različicah, denimo stiglitzevskega
post-Washingtonskega konsenza ali giddensovske tretje poti), avtonomi-
ja, ki bo omogočala eksplicitno politično motivirano teoretsko produkcijo
v smeri kritike družbe znanja in delanja akcijskih načrtov za njeno ukini-
tev. Tudi neoliberalizem se je začel kot intelektualno gibanje21 in morda je
boj za ohranitev javne univerze in redefinicijo njene avtonomije prelomna
strateška zgodovinska priložnost – posebej glede na to, da je aktualna eko-
nomska in finančna kriza že sama zamajala neoliberalno dogmo in vzbudi-
la dvom v upravičenost neoliberalnih ekonomskih in monetarnih politik
– za kreacijo prostora, kjer se lahko – kot je pokazala politična lucidnost in
teoretska prelomnost aktualnih študentskih uporov po vsej Evropi – začne
teoretska in politična produkcija novih oblik socializma.22
Dieter Plehwe in Bernhard Walpen, Between Network and Complex Organization: The Ma-
king of Neoliberal Knowledge and Hegemony, v: Gisela Neunhöfer, Dieter Phlehwe in Bern-
hard Walpen (ur.), Neoliberal Hegemony: A Global Critique, London in New York 2006, 27–51.
Perry Anderson, Beyond Neoliberalism, 2000, http://www.religion-online.org/showchapter.
asp?title=1562&C=1432 (december 2010).
