Page 222 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 222
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
drastično zmanjša potrebno usposobljenost in kvalificiranost delovne sile.
Tako obstoječi delavci, ki s svojo organiziranostjo in političnimi ter social-
nimi zahtevami ogrožajo profite kapitalistov, izgubijo svoje osnovno poga-
jalsko orožje – svojo kvalificiranost, ki jih dela nenadomestljive.20 Z vsako-
kratnim »deskillingom« obstoječi delavci postanejo nadomestljivi in od-
večni, in dodatna privatizacija na nekem, od kapitala dotedaj še neizkori-
ščenem področju, lahko zagotovi novo rezervno armado ne- ali slabo kva-
lificirane delovne sile, ki bo delala za manjše mezde in tako kapitalistom
omogočala večje profite. Socialna zgodovina inovacij na področjih strojne
tehnologije in organizacije delovnega procesa v kapitalizmu tako pokaže,
da so bile te vedno del razrednega boja razreda kapitalistov in namenjene
uničenju ali zmanjšanju politične moči organiziranega delavskega razreda.
Proces »deskillinga«, ki se ponavlja skozi zgodovino razvitega oziro-
ma industrijskega kapitalizma, kaže, da prvotna akumulacija ni enkraten
proces, ki bi se dovršil z vzpostavitvijo modernih produkcijskih sil in od-
nosov, temveč da, kot ugotavlja Harvey,21 prvotna akumulacija dejansko
sploh ni (samo) prvotna, temveč alternativna oblika akumulacije kapita-
la, ki skozi zgodovino kapitalizma spremlja in poteka vzporedno z razširje-
no reprodukcijo.22 Harvey zato izraz prvotna akumulacija nadomesti z iz-
razom akumulacija z razlaščanjem (v izvirniku »accumulation by dispos-
session«) in med njenimi sodobnimi primeri poleg privatizacije naravnih
virov v tretjem svetu omeni tudi postsocialistične privatizacije v vzhodni
Evropi ter privatizacijo zdravstva, šolstva in drugih prej javnih institucij na
razvitem Zahodu.
Če upoštevamo Marxovo klasično analizo začetkov kapitalizma v Veliki
Britaniji in njeno Harveyevo aktualizacijo postane očitno, da je bil prvi val
postsocialistične privatizacije v devetdesetih klasičen primer akumulacije
z razlaščanjem ter da je drugi val, ki vključuje privatizacijo zdravstva, uni-
verze in drugih javnih institucij, ki spadajo v kulturno polje, oziroma vse
reforme, ki spremljajo uveljavljanje tako opevane »družbe znanja«, le aku-
mulacija z razlaščanjem na drugačen, bolj prikrit in sofisticiran način, ki is-
točasno poteka tako na postsocialističnem vzhodu kot na razvitem zaho-
du Evrope. Obenem pa je, na prvi pogled paradoksalno, tranzicijska aku-
mulacija z razlaščanjem – kot smo omenili že zgoraj – vsaj do nedavno, po-
tekala brez večjega odpora in družbenih bojev, ki ponavadi spremljajo uva-
janje akumulacije z razlaščanjem. Poleg že naštetih lahko kot dodaten ra-
Antonio Gramsci, Amerikanizem in fordizem, v: Izbrana dela, Ljubljana 1974, 299–344.
David Harvey, The New Imperialism, Oxford 2003, 137–183.
Michael Perelman, The Invention of Capitalism, Durham in London 2000.
drastično zmanjša potrebno usposobljenost in kvalificiranost delovne sile.
Tako obstoječi delavci, ki s svojo organiziranostjo in političnimi ter social-
nimi zahtevami ogrožajo profite kapitalistov, izgubijo svoje osnovno poga-
jalsko orožje – svojo kvalificiranost, ki jih dela nenadomestljive.20 Z vsako-
kratnim »deskillingom« obstoječi delavci postanejo nadomestljivi in od-
večni, in dodatna privatizacija na nekem, od kapitala dotedaj še neizkori-
ščenem področju, lahko zagotovi novo rezervno armado ne- ali slabo kva-
lificirane delovne sile, ki bo delala za manjše mezde in tako kapitalistom
omogočala večje profite. Socialna zgodovina inovacij na področjih strojne
tehnologije in organizacije delovnega procesa v kapitalizmu tako pokaže,
da so bile te vedno del razrednega boja razreda kapitalistov in namenjene
uničenju ali zmanjšanju politične moči organiziranega delavskega razreda.
Proces »deskillinga«, ki se ponavlja skozi zgodovino razvitega oziro-
ma industrijskega kapitalizma, kaže, da prvotna akumulacija ni enkraten
proces, ki bi se dovršil z vzpostavitvijo modernih produkcijskih sil in od-
nosov, temveč da, kot ugotavlja Harvey,21 prvotna akumulacija dejansko
sploh ni (samo) prvotna, temveč alternativna oblika akumulacije kapita-
la, ki skozi zgodovino kapitalizma spremlja in poteka vzporedno z razširje-
no reprodukcijo.22 Harvey zato izraz prvotna akumulacija nadomesti z iz-
razom akumulacija z razlaščanjem (v izvirniku »accumulation by dispos-
session«) in med njenimi sodobnimi primeri poleg privatizacije naravnih
virov v tretjem svetu omeni tudi postsocialistične privatizacije v vzhodni
Evropi ter privatizacijo zdravstva, šolstva in drugih prej javnih institucij na
razvitem Zahodu.
Če upoštevamo Marxovo klasično analizo začetkov kapitalizma v Veliki
Britaniji in njeno Harveyevo aktualizacijo postane očitno, da je bil prvi val
postsocialistične privatizacije v devetdesetih klasičen primer akumulacije
z razlaščanjem ter da je drugi val, ki vključuje privatizacijo zdravstva, uni-
verze in drugih javnih institucij, ki spadajo v kulturno polje, oziroma vse
reforme, ki spremljajo uveljavljanje tako opevane »družbe znanja«, le aku-
mulacija z razlaščanjem na drugačen, bolj prikrit in sofisticiran način, ki is-
točasno poteka tako na postsocialističnem vzhodu kot na razvitem zaho-
du Evrope. Obenem pa je, na prvi pogled paradoksalno, tranzicijska aku-
mulacija z razlaščanjem – kot smo omenili že zgoraj – vsaj do nedavno, po-
tekala brez večjega odpora in družbenih bojev, ki ponavadi spremljajo uva-
janje akumulacije z razlaščanjem. Poleg že naštetih lahko kot dodaten ra-
Antonio Gramsci, Amerikanizem in fordizem, v: Izbrana dela, Ljubljana 1974, 299–344.
David Harvey, The New Imperialism, Oxford 2003, 137–183.
Michael Perelman, The Invention of Capitalism, Durham in London 2000.
