Page 219 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 219
Kulturno polje, novinarsko polje, avtonomija, privatizacija in »fleksibilizacija«
metičnega diskurza kot denimo znanost ali pravo) že v situaciji socialne dr-
žave najmanjšo avtonomijo izmed vseh podpolj kulturnega polja in je tako
prvo in najmočneje na udaru posrednih oblik neoliberalnih reform kul-
turnega polja.
Tranzicija kot prvotna akumulacija
Ekonomske in družbene spremembe, ki smo jih na hitro našteli in opi-
sali zgoraj, se pogosto tolmačijo kot nekaj povsem novega, še nevidenega,
kot nastop informacijske družbe,10 postfordizma11 ali kognitivnega kapi-
talizma.12 Te spremembe spremlja razmah novih teoretskih diskurzov, od
tehnološkega determinizma teorij o informacijski družbi do fatalizma te-
orij o neizogibnosti globalizacije. Kot zlobno pripomni Doogan je prero-
ška vznesenost teorij, ki razglašajo konec kapitalizma kot smo ga poznali
največkrat v natanko obratnem sorazmerju z empiričnimi raziskavami in
ugotovitvami.13 Zato je za razumevanje omenjenih sprememb in njihovega
vpliva na novinarsko polje morda bolj produktivno, če se držimo klasične-
ga Marxovega14 metodološkega navodila in se, kot štacunar, ki ga bolj kot
to, kaj ljudje o sebi mislijo in govorijo zanima kaj dejansko delajo, posveti-
mo konkretnemu delovanju neoliberalnih ekonomskih, političnih in soci-
alnih strategij na terenu in ne toliko splošnim občutjem, ki jih to delovanje
sproža (kar je denimo Baumanova metoda v Tekoči moderni).15
V dosedanji zgodovini kapitalizma privatizacija, ki ji sledijo oziroma jo
spremljajo velike ekonomske, socialne in politične spremembe, ni nič no-
vega (in ravno privatizacija in ne občutja dezorientiranosti in negotovosti
ali razvoj informacijske tehnologije je ključna aktualna zgodovinska de-
terminanta vzhodnoevropskih postsocialističnih družb). Marx na koncu
prve knjige Kapitala eno od prvih privatizacij v zgodovini imenuje prvo-
tna akumulacija.16 S tem ima v mislih prvi proces akumulacije, ki zago-
tovi nadaljnjo akumulacijo kapitala, ki jo Marx imenuje razširjena repro-
dukcija in podrobneje raziskuje v drugi knjigi Kapitala. Razširjena repro-
dukcija pomeni običajno reprodukcijo kapitalističnega produkcijskega na-
čina in običajno metodo akumulacije kapitala (razširjena je ta reprodukcija
Manuel Castells, The Rise of the Network Society, Oxford 1999.
Michel Aglietta, A Theory of Capitalist Regulation, London in New York 2001.
Yann Moulier Boutang, Cognitive Capitalism and Entrepreneurship, Conference on Capita-
lism and Entrepreneurship, 28. 9. 2007, http://www.economyandsociety.org/events/YMou-
lier_Boutang.pdf (december 2010).
Kevin Doogan, New Capitalism? Cambridge in Malden 2007, 146.
Karl Marx in Friedrich Engels, Nemška ideologija, v: MEID II, Ljubljana 1971, 62.
Zygmunt Bauman, Tekoča moderna, Ljubljana 2002.
K. Marx, Kapital I, 650–695.
metičnega diskurza kot denimo znanost ali pravo) že v situaciji socialne dr-
žave najmanjšo avtonomijo izmed vseh podpolj kulturnega polja in je tako
prvo in najmočneje na udaru posrednih oblik neoliberalnih reform kul-
turnega polja.
Tranzicija kot prvotna akumulacija
Ekonomske in družbene spremembe, ki smo jih na hitro našteli in opi-
sali zgoraj, se pogosto tolmačijo kot nekaj povsem novega, še nevidenega,
kot nastop informacijske družbe,10 postfordizma11 ali kognitivnega kapi-
talizma.12 Te spremembe spremlja razmah novih teoretskih diskurzov, od
tehnološkega determinizma teorij o informacijski družbi do fatalizma te-
orij o neizogibnosti globalizacije. Kot zlobno pripomni Doogan je prero-
ška vznesenost teorij, ki razglašajo konec kapitalizma kot smo ga poznali
največkrat v natanko obratnem sorazmerju z empiričnimi raziskavami in
ugotovitvami.13 Zato je za razumevanje omenjenih sprememb in njihovega
vpliva na novinarsko polje morda bolj produktivno, če se držimo klasične-
ga Marxovega14 metodološkega navodila in se, kot štacunar, ki ga bolj kot
to, kaj ljudje o sebi mislijo in govorijo zanima kaj dejansko delajo, posveti-
mo konkretnemu delovanju neoliberalnih ekonomskih, političnih in soci-
alnih strategij na terenu in ne toliko splošnim občutjem, ki jih to delovanje
sproža (kar je denimo Baumanova metoda v Tekoči moderni).15
V dosedanji zgodovini kapitalizma privatizacija, ki ji sledijo oziroma jo
spremljajo velike ekonomske, socialne in politične spremembe, ni nič no-
vega (in ravno privatizacija in ne občutja dezorientiranosti in negotovosti
ali razvoj informacijske tehnologije je ključna aktualna zgodovinska de-
terminanta vzhodnoevropskih postsocialističnih družb). Marx na koncu
prve knjige Kapitala eno od prvih privatizacij v zgodovini imenuje prvo-
tna akumulacija.16 S tem ima v mislih prvi proces akumulacije, ki zago-
tovi nadaljnjo akumulacijo kapitala, ki jo Marx imenuje razširjena repro-
dukcija in podrobneje raziskuje v drugi knjigi Kapitala. Razširjena repro-
dukcija pomeni običajno reprodukcijo kapitalističnega produkcijskega na-
čina in običajno metodo akumulacije kapitala (razširjena je ta reprodukcija
Manuel Castells, The Rise of the Network Society, Oxford 1999.
Michel Aglietta, A Theory of Capitalist Regulation, London in New York 2001.
Yann Moulier Boutang, Cognitive Capitalism and Entrepreneurship, Conference on Capita-
lism and Entrepreneurship, 28. 9. 2007, http://www.economyandsociety.org/events/YMou-
lier_Boutang.pdf (december 2010).
Kevin Doogan, New Capitalism? Cambridge in Malden 2007, 146.
Karl Marx in Friedrich Engels, Nemška ideologija, v: MEID II, Ljubljana 1971, 62.
Zygmunt Bauman, Tekoča moderna, Ljubljana 2002.
K. Marx, Kapital I, 650–695.
