Page 214 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 214
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
no visoko stopnjo avtonomijo) neuporabne, saj spregledajo ključno razliko
med obema oziroma dejstvo, da je svet kulture organiziran ravno obratno
kot svet ekonomije, ter poskušajo avtonomno logiko kulturne produkcije
reducirati na njej nasprotno ekonomsko logiko. Raziskovanju kulturnega
polja (kamor spada tudi novinarstvo) Bourdieu zato doda koncept simbol-
nega kapitala in relativne avtonomije kulturnega polja – a obenem ne za-
pušča splošnega teoretskega horizonta historičnega materializma ter še ve-
dno raziskuje družbene institucije, odnose in procese kot zgodovinsko do-
ločene in materialne, ne kot postmoderne igre diskurzov, znakov in po-
menov. Bourdieu teoretski arzenal historičnega materializma le dopolni z
drugo pomembno vrsto kapitala, ki jo klasični marksizem spregleda, sim-
bolnim kapitalom, ki ima svoja posebna pravila akumulacije, ki so lahko,
ali pa tudi ne (odvisno od vsakokratnih konkretnih zgodovinskih razmer),
sinhronizirana s pravili akumulacije ekonomskega kapitala.
Neujemanje in antagonizem med logiko akumulacije ekonomskega in
simbolnega kapitala sta najbolj opazna in najbolj prisotna v primeru naj-
manj avtonomnega med podpolji kulturnega polja, novinarskega polja.6
Novinarsko polje je med drugimi polji znotraj kulturnega polja v poseb-
nem in nekoliko paradoksnem položaju zato, ker logika njegove avtono-
mije to avtonomijo obenem krši in negira. Novinarstvo namreč ne proi-
zvaja svoje lastne, avtonomne vednosti, temveč je osnovna družbena funk-
cija novinarstva prevajanje posameznih strokovnih in političnih vedno-
sti v enoten in splošno razumljiv diskurz.7 Zato novinarstvo potrebuje go-
ste, strokovnjake in politike, katerih nastopi tvorijo velik delež medijskih
vsebin (obenem pa tudi samostojni prispevki novinarjev temeljijo na stro-
kovnih vednostih, ki nastajajo drugje, za razliko od denimo znanosti, pra-
va, medicine itn., kjer se vednost, ki jo uporabljajo in zastopajo posame-
zni strokovnjaki, neposredno in avtonomno producira znotraj stroke). Po-
membna dimenzija logike akumulacije simbolnega kapitala znotraj novi-
narskega polja zato ni, kot v znanosti oziroma v intelektualnem polju, sa-
mostojna intelektualna produkcija, temveč obseg »socialne mreže kontak-
tov« posameznega novinarja, tj. njegova sposobnost dobiti izjavo od tež-
ko dostopnega politika ali podjetnika, posedovanje pomembnih telefon-
skih številk, vedenje, koga je potrebno poklicati za komentar o kateri pro-
blematiki ipd. Ker je novinarsko polje, zaradi svoje odvisnosti od zunanjih
Pierre Bourdieu, The Political Field, the Social Science Field, and the Political Field, v: Ro-
dney Benson in Erik Neveu (ur.), Bourdieu and the Journalistic Field, Cambridge in Malden
2005, 33.
Primož Krašovec, Dvojno delo ideologije: avtonomija novinarstva in politika nevtralnosti, v:
Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Ljubljana 2009.
no visoko stopnjo avtonomijo) neuporabne, saj spregledajo ključno razliko
med obema oziroma dejstvo, da je svet kulture organiziran ravno obratno
kot svet ekonomije, ter poskušajo avtonomno logiko kulturne produkcije
reducirati na njej nasprotno ekonomsko logiko. Raziskovanju kulturnega
polja (kamor spada tudi novinarstvo) Bourdieu zato doda koncept simbol-
nega kapitala in relativne avtonomije kulturnega polja – a obenem ne za-
pušča splošnega teoretskega horizonta historičnega materializma ter še ve-
dno raziskuje družbene institucije, odnose in procese kot zgodovinsko do-
ločene in materialne, ne kot postmoderne igre diskurzov, znakov in po-
menov. Bourdieu teoretski arzenal historičnega materializma le dopolni z
drugo pomembno vrsto kapitala, ki jo klasični marksizem spregleda, sim-
bolnim kapitalom, ki ima svoja posebna pravila akumulacije, ki so lahko,
ali pa tudi ne (odvisno od vsakokratnih konkretnih zgodovinskih razmer),
sinhronizirana s pravili akumulacije ekonomskega kapitala.
Neujemanje in antagonizem med logiko akumulacije ekonomskega in
simbolnega kapitala sta najbolj opazna in najbolj prisotna v primeru naj-
manj avtonomnega med podpolji kulturnega polja, novinarskega polja.6
Novinarsko polje je med drugimi polji znotraj kulturnega polja v poseb-
nem in nekoliko paradoksnem položaju zato, ker logika njegove avtono-
mije to avtonomijo obenem krši in negira. Novinarstvo namreč ne proi-
zvaja svoje lastne, avtonomne vednosti, temveč je osnovna družbena funk-
cija novinarstva prevajanje posameznih strokovnih in političnih vedno-
sti v enoten in splošno razumljiv diskurz.7 Zato novinarstvo potrebuje go-
ste, strokovnjake in politike, katerih nastopi tvorijo velik delež medijskih
vsebin (obenem pa tudi samostojni prispevki novinarjev temeljijo na stro-
kovnih vednostih, ki nastajajo drugje, za razliko od denimo znanosti, pra-
va, medicine itn., kjer se vednost, ki jo uporabljajo in zastopajo posame-
zni strokovnjaki, neposredno in avtonomno producira znotraj stroke). Po-
membna dimenzija logike akumulacije simbolnega kapitala znotraj novi-
narskega polja zato ni, kot v znanosti oziroma v intelektualnem polju, sa-
mostojna intelektualna produkcija, temveč obseg »socialne mreže kontak-
tov« posameznega novinarja, tj. njegova sposobnost dobiti izjavo od tež-
ko dostopnega politika ali podjetnika, posedovanje pomembnih telefon-
skih številk, vedenje, koga je potrebno poklicati za komentar o kateri pro-
blematiki ipd. Ker je novinarsko polje, zaradi svoje odvisnosti od zunanjih
Pierre Bourdieu, The Political Field, the Social Science Field, and the Political Field, v: Ro-
dney Benson in Erik Neveu (ur.), Bourdieu and the Journalistic Field, Cambridge in Malden
2005, 33.
Primož Krašovec, Dvojno delo ideologije: avtonomija novinarstva in politika nevtralnosti, v:
Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar (ur.), Medijska politika v postsocializmu, Ljubljana 2009.
