Page 203 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 203
Delo, politika in socializem
ski ekonomisti so nehali govoriti o delu, delovni sili in delavskem razredu
in namesto tega začeli govoriti o človeškem kapitalu;22 sociologi so začeli
govoriti o postindustrijski družbi23 in izginotju proletariata,24 o koncu kla-
sičnega antagonizma med delom in kapitalom oziroma razrednega boja25
ali celo o koncu dela kot takega;26 in, celo radikalna levica – kar je v celi
zgodbi o izginotju koncepta in politike dela iz postsocialističnega javnega
in političnega prostora morda najbolj problematično – je začela govoriti o
prehodu v postfordistični produkcijski način, kognitivnem kapitalizmu in
začetku prevlade »imaterialnega dela«.27
Vsem naštetim teorijam, ne glede na njihova heterogena epistemolo-
ška izhodišča in politične orientacije, je skupno to, da razglašajo prihod
neke povsem nove in dosedaj nevidene epohe, totalno transformacijo glo-
balnega ekonomskega režima, v kateri delo in kapitalizem, kakršne smo
poznali, ne obstajajo več, kar naj bi pomenilo tudi da na moči in veljavi
izgubljajo tudi vse oblike socialistične politike (kot zgodovinski poskusi
politične artikulacije protislovja med taktičnim bojem za delavske pravi-
ce in strateškim bojem za ukinitev mezdnega dela in marksistične kriti-
ke kapitalizma).28 Preroki postindustrijske in postfordistične družbe nam,
posredno ali neposredno, oznanjajo, da je boj za ukinitev dela in objektiv-
ne družbene dominacije, ki izhaja iz načina produkcije, utemeljenega na
zakonu vrednosti, že končan, da delo v klasičnem pomenu ne obstaja več in
da zakon vrednosti ne velja več.29 Po teh teorijah je danes dominantna vr-
sta dela imaterialno delo – ne več repetitivno, standardizirano »fordistič-
no« delo, temveč kreativna in avtonomna produkcija mnogotere multitu-
de, ki je kapital, za razliko od klasičnega delavskega razreda, ne eksploatira
več neposredno, temveč le rentniško parazitira na njej. Primat imaterialne-
ga dela naj bi, zaradi svoje imanentne nekvantifikabilnosti (kar pomeni, da
Milton Friedman, Capitalism and Freedom, Chicago 1982, 85–108; Gary S. Becker, Human
Capital, Chicago 1993; Miguel Palacios Lleras, Investing Human Capital, Cambridge 2004.
Daniel Bell, The Coming of Post-Industrial Society, New York 1976.
Andre Gorz, Zbogom proletarijatu, Beograd 1982.
Ernesto Laclau in Chantal Mouffe, Hegemony and Socialist Strategy, London in New York 1985.
Jeremy Rifkin, Konec dela, Ljubljana 2007.
Za to so zaslužni predvsem postoperacionistični teoretiki (Negri, Hardt, Lazzarato, Virno
idr.), ki so bili v devetdesetih zbrani okrog revije Futur anterieur.
»Najprej moramo pozabiti na vse, kar vemo o Adamu Smithu in Karlu Marxu ter njunih teo-
rijah vrednosti, bogatstva in dela, ki sta ju razvila v Bogastvu narodov in Kapitalu, oziroma, na
kratko, pozabiti moramo na vse verjetja, ki so podlaga politične ekonomije nasploh.« (Mauri-
zio Lazzarato, From Capital-Labour to Capital-Life, Ephemera 4 (2004), 187–208 /prevedel
P. K./.)
Max Henninger, Doing the Math: Reflections on the Alleged Obsolescence of the Law of Va-
lue under Post-Fordism, Ephemera 7 (2007), 158–177.
ski ekonomisti so nehali govoriti o delu, delovni sili in delavskem razredu
in namesto tega začeli govoriti o človeškem kapitalu;22 sociologi so začeli
govoriti o postindustrijski družbi23 in izginotju proletariata,24 o koncu kla-
sičnega antagonizma med delom in kapitalom oziroma razrednega boja25
ali celo o koncu dela kot takega;26 in, celo radikalna levica – kar je v celi
zgodbi o izginotju koncepta in politike dela iz postsocialističnega javnega
in političnega prostora morda najbolj problematično – je začela govoriti o
prehodu v postfordistični produkcijski način, kognitivnem kapitalizmu in
začetku prevlade »imaterialnega dela«.27
Vsem naštetim teorijam, ne glede na njihova heterogena epistemolo-
ška izhodišča in politične orientacije, je skupno to, da razglašajo prihod
neke povsem nove in dosedaj nevidene epohe, totalno transformacijo glo-
balnega ekonomskega režima, v kateri delo in kapitalizem, kakršne smo
poznali, ne obstajajo več, kar naj bi pomenilo tudi da na moči in veljavi
izgubljajo tudi vse oblike socialistične politike (kot zgodovinski poskusi
politične artikulacije protislovja med taktičnim bojem za delavske pravi-
ce in strateškim bojem za ukinitev mezdnega dela in marksistične kriti-
ke kapitalizma).28 Preroki postindustrijske in postfordistične družbe nam,
posredno ali neposredno, oznanjajo, da je boj za ukinitev dela in objektiv-
ne družbene dominacije, ki izhaja iz načina produkcije, utemeljenega na
zakonu vrednosti, že končan, da delo v klasičnem pomenu ne obstaja več in
da zakon vrednosti ne velja več.29 Po teh teorijah je danes dominantna vr-
sta dela imaterialno delo – ne več repetitivno, standardizirano »fordistič-
no« delo, temveč kreativna in avtonomna produkcija mnogotere multitu-
de, ki je kapital, za razliko od klasičnega delavskega razreda, ne eksploatira
več neposredno, temveč le rentniško parazitira na njej. Primat imaterialne-
ga dela naj bi, zaradi svoje imanentne nekvantifikabilnosti (kar pomeni, da
Milton Friedman, Capitalism and Freedom, Chicago 1982, 85–108; Gary S. Becker, Human
Capital, Chicago 1993; Miguel Palacios Lleras, Investing Human Capital, Cambridge 2004.
Daniel Bell, The Coming of Post-Industrial Society, New York 1976.
Andre Gorz, Zbogom proletarijatu, Beograd 1982.
Ernesto Laclau in Chantal Mouffe, Hegemony and Socialist Strategy, London in New York 1985.
Jeremy Rifkin, Konec dela, Ljubljana 2007.
Za to so zaslužni predvsem postoperacionistični teoretiki (Negri, Hardt, Lazzarato, Virno
idr.), ki so bili v devetdesetih zbrani okrog revije Futur anterieur.
»Najprej moramo pozabiti na vse, kar vemo o Adamu Smithu in Karlu Marxu ter njunih teo-
rijah vrednosti, bogatstva in dela, ki sta ju razvila v Bogastvu narodov in Kapitalu, oziroma, na
kratko, pozabiti moramo na vse verjetja, ki so podlaga politične ekonomije nasploh.« (Mauri-
zio Lazzarato, From Capital-Labour to Capital-Life, Ephemera 4 (2004), 187–208 /prevedel
P. K./.)
Max Henninger, Doing the Math: Reflections on the Alleged Obsolescence of the Law of Va-
lue under Post-Fordism, Ephemera 7 (2007), 158–177.
