Page 208 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 208
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
stičnih produkcijskih odnosov in ki jih danes kapital pospešeno (in z veli-
ko mero kreativnosti in odločnosti v nameri, da se kvantificirajo tudi do-
mnevno nekvantifikabilne oblike dela) kolonizira.39
V lokalnem kontekstu je marksist Boris Majer že leta 1987 kritiziral na-
ivni tehnološki optimizem preroka informacijske družbe, desničarskega fi-
lozofa Iva Urbančiča, ki je takrat v Novi reviji oznanil prihod brezkonflik-
tne informacijske družbe, ki naj ji stala na poti le še arhaična in z voljo po
moči obnorela Zveza komunistov. Majerjeva poanta je, da je smer, v katero
bo družbo povedla ta ali ona tehnološka sprememba, politično vprašanje
in ne stvar avtomatičnega, mehanskega družbenega napredka (da torej zgo-
dovina tehnoloških sprememb sama ne funkcionira kot strojna tehnologi-
ja). Demokratični samoupravni socializem je, za Majerja, pogoj za to, da bo
šla informacijska revolucija v smeri povečanja delavskega nadzora nad de-
lovnim procesom (in ne v smeri zaostrovanja kapitalistične eksploatacije in
večanje intenzivnosti nadzora na delovnem mestu in kapitalistične kontro-
le nad produkcijskim procesom v celoti ter, posledično, alienacije delavcev
– kar je bil dejanski zgodovinski rezultat informacijske revolucije v kapi-
talističnih družbenih pogojih), in obenem je, dialektično, informacijsko-
kibernetska revolucija obenem pogoj demokratične koordinacije komple-
ksnih ekonomskih procesov in razmerij ter odpira možnost preseganja kla-
sičnega modela centralno planirane socialistične ekonomije.40
Eksperimentiranje s kibernetskim sistemom ekonomskega upravljanja
Cybersyn v Čilu v Allendejevem obdobju je temeljilo na podobnem raz-
mišljanju – z informacijsko-kibernetsko revolucijo se vprašanja ekonom-
skega planiranja, trga in socialističnega samoupravljanja postavijo na novo
in kar je v kapitalizmu instrument kontrole nad in discipliniranja delavcev,
lahko v socializmu postane instrument demokratične in učinkovite dela-
vske kontrole nad produkcijskim procesom.41 Namesto teorij imaterialne-
ga dela je morda teoretsko in politično produktivnejše analizirati kibernet-
sko-informacijsko revolucijo pod kapitalističnimi pogoji na aktualiziran
marksističen način in novo socialistično politiko dela namesto na teorijah,
Massimo de Angelis in David Harvie, Cognitive Capitalism and the Rat Race: How Capital
Measures Ideas and Affects in UK Higher Education, University of Leicester research archive,
april 2006, https://lra.le.ac.uk/handle/2381/2680 (december 2010).
Boris Majer, Ob filozofsko-političnih tezah v Novi reviji, Ljubljana 1987.
Eden Medina, Designing Freedom, Regulating a Nation: Socialist Cybernetics in Allende‘s
Chile, Journal of Latin American Studies (38) 2006, 571–606; Nights of Labor, State or
Market? What Links Red Star, Cybersyn and Flower Market?, Nights of Labor, 1. 7. 2010,
http://nightsoflabour.wordpress.com/2010/07/01/state-or-market-what-links-red-star-cy-
bersyn-and-flower-market (december 2010).
stičnih produkcijskih odnosov in ki jih danes kapital pospešeno (in z veli-
ko mero kreativnosti in odločnosti v nameri, da se kvantificirajo tudi do-
mnevno nekvantifikabilne oblike dela) kolonizira.39
V lokalnem kontekstu je marksist Boris Majer že leta 1987 kritiziral na-
ivni tehnološki optimizem preroka informacijske družbe, desničarskega fi-
lozofa Iva Urbančiča, ki je takrat v Novi reviji oznanil prihod brezkonflik-
tne informacijske družbe, ki naj ji stala na poti le še arhaična in z voljo po
moči obnorela Zveza komunistov. Majerjeva poanta je, da je smer, v katero
bo družbo povedla ta ali ona tehnološka sprememba, politično vprašanje
in ne stvar avtomatičnega, mehanskega družbenega napredka (da torej zgo-
dovina tehnoloških sprememb sama ne funkcionira kot strojna tehnologi-
ja). Demokratični samoupravni socializem je, za Majerja, pogoj za to, da bo
šla informacijska revolucija v smeri povečanja delavskega nadzora nad de-
lovnim procesom (in ne v smeri zaostrovanja kapitalistične eksploatacije in
večanje intenzivnosti nadzora na delovnem mestu in kapitalistične kontro-
le nad produkcijskim procesom v celoti ter, posledično, alienacije delavcev
– kar je bil dejanski zgodovinski rezultat informacijske revolucije v kapi-
talističnih družbenih pogojih), in obenem je, dialektično, informacijsko-
kibernetska revolucija obenem pogoj demokratične koordinacije komple-
ksnih ekonomskih procesov in razmerij ter odpira možnost preseganja kla-
sičnega modela centralno planirane socialistične ekonomije.40
Eksperimentiranje s kibernetskim sistemom ekonomskega upravljanja
Cybersyn v Čilu v Allendejevem obdobju je temeljilo na podobnem raz-
mišljanju – z informacijsko-kibernetsko revolucijo se vprašanja ekonom-
skega planiranja, trga in socialističnega samoupravljanja postavijo na novo
in kar je v kapitalizmu instrument kontrole nad in discipliniranja delavcev,
lahko v socializmu postane instrument demokratične in učinkovite dela-
vske kontrole nad produkcijskim procesom.41 Namesto teorij imaterialne-
ga dela je morda teoretsko in politično produktivnejše analizirati kibernet-
sko-informacijsko revolucijo pod kapitalističnimi pogoji na aktualiziran
marksističen način in novo socialistično politiko dela namesto na teorijah,
Massimo de Angelis in David Harvie, Cognitive Capitalism and the Rat Race: How Capital
Measures Ideas and Affects in UK Higher Education, University of Leicester research archive,
april 2006, https://lra.le.ac.uk/handle/2381/2680 (december 2010).
Boris Majer, Ob filozofsko-političnih tezah v Novi reviji, Ljubljana 1987.
Eden Medina, Designing Freedom, Regulating a Nation: Socialist Cybernetics in Allende‘s
Chile, Journal of Latin American Studies (38) 2006, 571–606; Nights of Labor, State or
Market? What Links Red Star, Cybersyn and Flower Market?, Nights of Labor, 1. 7. 2010,
http://nightsoflabour.wordpress.com/2010/07/01/state-or-market-what-links-red-star-cy-
bersyn-and-flower-market (december 2010).
